Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
- Kupili / gostili:
-
1955 - IBM 421 + IBM 602-A
1965 - IBM 1401
1980 - Delta 340/80
1980 - Delta 340/5
1982 - Delta 4780/500
- Imeli dostop do:
-
1960 - IBM neznan
pri Zavod za organizacijo in revizijo
1971 - IBM 360/40 pri ECM - Ekonomski center Maribor
1974 - IBM 370/135 pri DEM - Dravske elektrarne Maribor
1979 - Iskradata C-18 pri VTŠ - Višja tehniška šola
1973 - IBM 370/135 pri ECM - Ekonomski center Maribor
1965 - GE BULL Gamma 10 pri ECM - Ekonomski center Maribor
1968 - GE BULL Gamma 10 pri ECM - Ekonomski center Maribor
1970 - IBM 360/25 pri EGM - Elektrogospodarstvo Maribor
1969 - IBM 1130 pri VTŠ - Višja tehniška šola
- Povezane osebe:
-
Adolf Šostar
Jože Ciglenečki
- Viri:
-
Jeseniški Železar 1957 006
>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR
Jeseniški Železar 1967 047/048>>Zgodovina oddelka AOP v Železarni Jesenice 'V oktobru 1957 je bil v naši železarni ustanovljen oddelek za strojno obdelavo podatkov.. pripravljeni prostori v bivši Kovačevi stavbi, nasproti glavne pisarne. Takrat smo kupili prve stroje za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic IBM(421), v letu 1960 pa še dodatne stroje(602-A). Začetek je bil skromen, z majhno garnituro, z omejenim programom obdelave, vendar je bil ta začetek šola za organizatorski, programerski in operaterski kader. Od podjetij ki so takrat že imela naprave sta bila Litostroj in TAM. Pri njih smo dobili največ pomoči, ker so že imeli izkušnje. Začeli s 15 sodelavci, po pripravah je začela dotekati dokumentacija na luknjanih karticah. Mnogo mlajših mehanografskih oddelkov v državi je nato dobilo pomoč v našem oddelku, njihovemu kadru pa smo omogočili prakso pri nas in posredovali naše izkušnje. V desetih letih delovanja je obiskalo oddelek veliko skupin, ki so se zanimale za organizacijo in podrobnosti pri delu. Sedaj se intenzivno pripravljamo na uvedbo elektronskega računalnika IBM/360.'
MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7)>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'
Glas Gorenjske (19.10.1959, letnik 12, številka 82)>>Analogni računalnik IJS 'Nuklearni inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane razstavlja analogni računalnik, ki bo služil matematičnemu centru LRS, ki prevzema reševanje matematičnega dela konkretnih tehničnih problemov za zunanje naročnike iz industrije in ustanov. Osnovne matematične operacije analognega računalnika so seštevanje dveh ali več spremenljivk ali konstant, spreminjanje predznaka, množenje spremenljivk s konstantami, množenje in deljenje dveh spremenljivk itd. Elektronski računalnik sestavlja 44 operacijskih ojačevalnikov od katerih je 28 integratorjev in 16 seštevalnikov oziroma inverterjev. Nadalje 32 potenciometrov za nastavljanje koeficientov in začetnih pogojev. Povprečna natančnost je najmanj en odstotek.'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Delo (16.01.1975, letnik 17, številka 12)>>TAM licitacija stare tabelirke IBM 421, duplicirke 519
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Estera Cerar, Raša Urbas in Urška Stankovič Elesini: Razvoj informacijske infrastrukture v letih 1960-1991 s primeri iz slovenske tekstilne industrije Delo (06.10.1965, letnik 6, številka 272)>>IBM naprave in sejem Sodobna elektronika 'IBM letos prvič na razstavi v Ljubljani. Poleg revolucionarnih električnih pisalnih strojev in diktirnih naprav, razstavljajo tudi specialne znanstvene računske naprave IBM 1620, ki jih je mogoče izredno lahko programirati. Jezik Fortran omogoča znanstvenikom, da rešujejo probleme, ne da bi se z računalnikom poprej spoznali, kupcem pa so na razpolago tudi že izdelani programi z različnih področij.' 'Nekaj naprav IBM imaemo že v državi. Največji sistem ima zvezni zavod v Beogradu. Ostale inštalacije pa Litostroj, Rade Končar, Fabrika kablova iz Svetozara FKS, TAM in drugi. Letos bodo instalirane naprave IBM 1401 v TAM in FKS. Že nekaj časa pa ga uporabljata rudnik Trepča in podjetje za distribucijo električne energije v Beogradu.' 'V TAMu pričakujejo, da bodo s pomočjo novega sistema na primer občutno zmanjšali vrednost rezervnih delov v skladišču. Lahko se uporablja za obračun osebnih dohodkov, z aobračun materiala in razne evidence, pa pri organizaciji priprave dela, v prodajni službi in za reševanje problemov znanstveno-tehnične narave.'
Jeseniški Železar 1966 037>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'
Sobotna priloga (04.10.1969, letnik 11, številka 272)>>Sodobna elektronika 1969 '1964 je bilo komaj 3% industrijske opreme elektronske.. 1965 sta TAM in FKS-Fabrika kablova Svetozar dobila računalnik IBM 1401.. šele 1968 so dobršen del razstave zasedli računalniki, ki so bili leto prej še senzacija.. prepričanja o pomenu elektronike kot sinonimu napredka ne delijo vsi gospodarstveniki pri nas.. naša podjetja kljub ambicijam zaostajajo.'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Delo (12.03.1966, letnik 7, številka 67)>>O novem elektronskem računalniku IBM 1401 v TAMu 'TAM je eno izmed tistih podjetij, ki posveča posebno pozornost zbiranju in obdelavi podatkov z namenom da tekoče uredi poslovanje in izboljša tehnološki in proizvodni proces. V tovarni zdaj dela drugi največji računalnik v Jugoslaviji IBM 1401.. večje zmogljivosti imajo le še v Zveznem zavodu za statistiko. V TAMu so pomagali tudi drugim podjetjem pri zbiranju podatkov, Metalna, EM in Primat.. V TAMu že 5 let zbirajo stroške po ekonomskih enotah, vse bolj pa se v podjetju kaže potreba po vključitvi priprave dela v strojni obračun. O prehodu na elektronski sistem začeli razmišljati 1960.. v tem času so zagotovili vse potrebno, kar ni majhno delo. Investicija je velika, vendar brez hitrih in točnih podatkov ni mogoče sodobno voditi in organizirati proizvodnje. Pripravljajo obdelavo konstruktivne in tehnološke dokumentacije, perspektivnega razvoja u dolgoročnim planiranjem zmogljivosti, oskrbe z orodjem, obremenitve strojev in stroškovnih mest, evidence kontrole kakovosti, analize tržišča in statistike prodaje, prodaje rezervnih delov, znanstvene raziskave in drugo..'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Glas Gorenjske (19.10.1959, letnik 12, številka 82)>>Analogni računalnik IJS 'Nuklearni inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane razstavlja analogni računalnik, ki bo služil matematičnemu centru LRS, ki prevzema reševanje matematičnega dela konkretnih tehničnih problemov za zunanje naročnike iz industrije in ustanov. Osnovne matematične operacije analognega računalnika so seštevanje dveh ali več spremenljivk ali konstant, spreminjanje predznaka, množenje spremenljivk s konstantami, množenje in deljenje dveh spremenljivk itd. Elektronski računalnik sestavlja 44 operacijskih ojačevalnikov od katerih je 28 integratorjev in 16 seštevalnikov oziroma inverterjev. Nadalje 32 potenciometrov za nastavljanje koeficientov in začetnih pogojev. Povprečna natančnost je najmanj en odstotek.'
Delo (24.08.1959, letnik 1, številka 113)>>Ustanovitev IBM servisa v Mariboru 'TAM je med prvimi uvedel obračun s stroji IBM na luknjane kartice. Oddelek so v TAMu z leti izpopolnili, njegovi strokovnjaki pa pridobili veliko izkušenj. Zdaj bo na pobudo mariborskih podjetij tudi Zavod za organizacijo in revizijo v Mariboru kupil IBM stroje in vzpostavil javni servis. Pri uvjanju bodo pomagali strokovnjaki iz TAMa. V servis se bodo lahko vključili tudi Zavod za socialno zavarovanje, bolnišnica in drugi..' 'V TAM obdelajo mesečno cca.120000 kartic za obračun osebnega dohodka, materiala, stroškov in proizvodnje. Pravijo, da so s stroji prihranili delo 50 ljudi. Zaposlenim nudijo precizen poregled osebnega dohodka, na drugih področjih pa so dosegli višjo raven preglednosti in razčlenjenosti. V TAMu že pričakujejo elektronski računski stroj, ki bo obračunal 6000 kartic na uro.' 'Pri nas naj bi ustanovil kakih 20 IBM servisov, poleg tega se bodo predvidoma priključile tudi Nardone banke, ljubljanska že dela po tem sistemu, potem pa jih bodo obdelovali v Beogradu na elektronskem računalniku.' KASNEJE POSTANE ECM EKONOMSKI CENTER MARIBOR!!
Miroslav Novak: Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na pristojnem območju pokrajinskega arhiva Maribor>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..
Tovariš (1970, letnik 26, številka 28)>>Ekonomski center Maribor bo opremljen z IBM 360/40 '10 mariborskih delovnih organizacij TAM, MTT, Mariborska livarna, Zlatorog in Boris Kidrič'
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Delo (14.10.1970, letnik 12, številka 280)>>Center za avtomatsko obdelavo v ECM Maribor 'Priprave napredujejo.. a prepočasi. ECM je sklenil pogodbo za najem računalnika IBM 360/40. VEKŠ je že začela s pridobivanjem in izobraževanjem kadra, ki bo delal v centru. Zbirajo tudi sredstva za graditev novega objekta.'
Delo (24.12.1968, letnik 10, številka 350)>>IBM stroji za nekater mariborska podjetja 'Intertrade bo nabavil elektronski stroj IBM za podjetja Metalna, Gradbeni šolski center, Stavbar, Tehnogradnje, Elektrokovina.'TU GRE SKORAJ SIGURNO ZA IBM 360/40, KI SO GA NAROČILI SKUPAJ V ECM.. DOBILI PA ŠELE 1971.
Miroslav Novak: Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na pristojnem območju pokrajinskega arhiva Maribor>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..
Delo (25.02.1977, letnik 19, številka 46)>>Kreditna banka Maribor odprla center z IBM 370/115 'Do sedaj KBM že 2 leti in pol obdelovala pri računskem centru Dravskih elektrarn. Ugotovili so, da je obdelava na lastnem računalniku je cenejša'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Delo (24.01.1984, letnik 26, številka 18)>>Nov računalnik IBM 4331 v Jeklotehni 'Računalnik uvedli že leta 1974, ki so ga hitro prerasli in so se leta 1980 povezali s centrom v Dravskih elektrarnah na računalniku IBM 370/135. Nov računalnik bo last Jeklotehne.'
Delo (04.01.1979, letnik 21, številka 02)>>Laboratorij za računalniško projektiranje VTŠ 'Skupini na VTŠ in sodelavcem fakultete za gradbeništvo v Ljubljani so leta 1977 zaupali vodstvo raziskovalnega projekta Računalniško projektiranje' 'Delo je na VTŠ ovirala nezadovoljiva oprema, zdaj podpisali pogoodbe o dobavi ustrezne opreme, o izmenjavi dela in sodelovanju''PArtnerji v gospodarstvu bodo lahko opremo uporabljali prek prvih šestih terminalov nameščenih v TAM, Konstruktor, Gradis, Tehniška šola Celje, Vodno Gospodarstvo in Elkom' 'V laboratoriju bodo razvijali postopke in metode, s katereimi bodo čimbolj avtomatizirali vse faze inženirskega konstruktorskega dela od ideje do izdelave. Razvijali bodo programe in postopke za računanje konstrukcij, za avtomatizirano risanje z računalnikom, za krmiljenje obdelovalnih strojev in podobno''V prihodnosti bodo sodelovali tudi z izdelovalci računalniške opreme v Gorenje'
Delo (02.10.1980, letnik 22, številka 231)>>Pomembna pridobitev za VTŠ 'Lani namestili Iskradata C-18-20, nato opremo večkrat dopolnili. Zdaj imajo tudi 5 terminalsih povezav z delovnimi organizacijami v gospodarstvu'
Delo (17.01.1985, letnik 27, številka 13)>>V Nišu združujejo sredstva za razvoj mikroelektronike 'Sredstva bojo vložili v razvoj dveh programov EI Niš.. izdelava CMOS vezij in elektromehanišnih komponent. Do leta 1987 načrtujejo začetek druge faze proizvodnje polprevodniških elementov.. Da bi sledili razvoju mikroelektronike v svetu združujejo moči, vendar bojo dobrih 70 odstotkov vseh programov izvedli v EI Niš, kjer imajo opremo in strokovnjake.'
Delo (17.10.1980, letnik 22, številka 244)>>Center za tehnično programsko opremo na VTŠ Maribor 'Center deluje v okviru strojništva in gradbeništva in je usmerjen v razvoj programske opreme za računalniško podprto načrtovanje (CAD). Na mini in mikro računalniku Iskra razvili že 15 splošnih programov za računanje kostrukcij.' GRE ZA RAČUNALNIKA ISKRADATA 18-C in ISKRADATA 1680 'Z njimi je mogoče avtomatizirati več faz inženirskega dela, pri čemer je hitrost 3-7 krat večje kot na roke. Polovico zneska za opremo bodo Iskri odplačali z razvojem programske opreme. S tem se širijo možnosti za uporabo Iskrinih domačih računalnikov. Nekaj podjetij je sodelovalo pri ustanovitvi in je že neposredno povezanih s centrom prek terminalskih povezav: Elektrokovina, Konstruktor, TAM, Gradis, Tehniška šola Celje, kmalu še Vodnogospodarstvo Maribor, Projekt in tri druga podjetja. Programe že lahko uporabljajo, tekoče lahko komunicirajo z računalnikom na VTŠ, z njim računajo, rišejo itd. V centru imajo tudi risalnik. Na VTŠ so se z računalniškim načrtovanjem na področju strojništva začeli ukvarjati leta 1974, od tod prišla tudu pobuda za ustanovitev centra. Delo in projketi skupine so bili dolgo ovirani zaradi pomanjkanja opreme. Sodelovali tudi z inštitutom na londonski univerzi. Delajo na prototipu lastnega ravninskega tiskalnika. Preizkus že opravljen. V državi potrebujejo 100 takh risalnikov letno.'
Miroslav Novak: Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na pristojnem območju pokrajinskega arhiva Maribor>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..
Delo (31.05.1973, letnik 15, številka 146)>>Najeli nov računalnik IBM v Ekonomskem centru Mariboru
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Gradbeni vestnik (1972, letnik 21, številka 12)>>Stavbar pristopil v nov center ECM 'Tudi v Stavbar smo se odločila pristopiti k centru za avtomatsko obdelavo podatkov v Mariboru, ki ga gradi naše podjetje na Razlagovi ulici (VEKŠ). Naloga, da se pripravi vse potrebno do instalacije računalnika IBM 370/135, je zelo obsežna in bo zahtevala precejšnjo mero dobre volje in pripravljenosti.'
Gradbeni vestnik (1969, letnik 18, številka 2)>>Pomen elektronskih računalnikov za gradbeništvo 'Stanje računalništva v gradbeništvu je težko natančno podati, ker se nenehno spreminja. V Jugoslaviji obratuje na primer IBM 1130 na Inštitutu za seizmologijo in protipotresno gradnjo Skopje. Uporabljajo ga za dimenzioniranje nosilnih konstrukcij, programe pa so pripravili sami. Ta stroj je sedaj verjetno edini v naši državi, ki dela pretežno za potrebe gradbenikov. Na tehničnih fakultetah v Beogradu in Zagrebu obratujejo enaki vendar jih uporabljajo predvsem elektrotehniki in strojniki. V Sloveniji pripravlja montažo enakega podjetje Slovenija ceste! Nekatera domača podjetja že dlje časa izdelujejo mrežne plane s pomočjo računalnika in pri tem uporabljajo naprave podjetij. Združenje GIPOSS je 1967 pričelo s pripravami za ustanovitev računskega centra s sodelovanjem zastopnikov IBM. OPUSTILI. NATO PRISTOP K ECM MARIBOR?? Glede na to, da številne organizacije že nameščajo računalnike bo treba premisliti, če bo za gradbene organizacije racionalno vlagati dokaj velika sredstva v nakup lasntnih, ali bi bilo morda bolje smiselno vzeti v najem določene kapacitete že razpoložljivih.' >>Uporaba elektronskih računalnikov v statiki >>Aplikacija elektronskih računalnikov pri določitvi optimalne krivulje in v hidrologiji
Delo (17.07.1966, letnik 7, številka 191)>>ECM in VEKŠ na področju uvajanja visoke mehanografije 'V tesni povezavi z Višjo ekonomsko šolo v Mariboru izvajajo statistične, ekonomske in operacijske analize ter sestavljajo koncepte/modele/plane za razvoj in uvajanje modernih metod dela vezanih na računalniško obdelavo podatkov. Oddelek za plane opravlja statistiko in analize za vse tri mariborske občine in sosednje občine Lenart, Radlje in Slovensko Bistrico, ki so interesno povezane. Najbolj aktualna naloga oddelka je programiranje razvoja posameznih gospodarskih panog v regiji.. in okoliških občin.Center služi kot servis za obdelavo podatkov podjetjem Metalna in Marles Maribor, Tovarna dušika v Rušah in drugim. Podjetja so združila sredstva za nabavo dveh garnitur sistema GE Bull Gamma 10, prve leta 1965, tri leta kasneje pa še ene dodatne. Center obdelavo podatkov tudi uvaja v Gorenju in Rudniku Velenje. Prirejajo tečaje za organizatorje in programerje, spodbujajo sodelovanje in smotrno združevanje v gospodarstvu.'
Delo (29.03.1982, letnik 24, številka 73)>>Licitacija luknjalnika, verificirke, sortirke, mešalke iz garniture Bull Gamma 10
Delo (13.04.1968, letnik 10, številka 102)>>Maribor dobi nov elektronski računalnik 'Ekonomski center v Mariboru bo moderniziral meahnografski oddelek, v skladu s pogodbo z mariborsko Metalno bo dobil še en elektronski računalnik GE Bull Gamma 10'
Miroslav Novak: Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na pristojnem območju pokrajinskega arhiva Maribor>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..
Delo (30.01.1972, letnik 14, številka 27)>>V EGM Maribor začel obratovati novi IBM 360/25 'Na novem računalniku začeli z obdelavo tehničnih podatkov, investicij in prodaje, podatkov o pretoku energije, pa proizvodno statistiko, delali pa naj bi tudi na simulacijah razvoja.. Izbrali so tudi zunanje partnerje, da bo izraba računalnika ekonomična in sicer Zavarovalnico Maribor, KBH Maribor in Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor. Prva naloga analiza pretoka električne energije za zadnjih šest let, pripravljajo pa tudi programe za evidenco pretoka v Bosni in Hercegovini.'
Katedra (1977, letnik 16, številka 8/9)>>Računski center VEKŠ 'Želja po lastnem računalniku za pedagoške in znanstvenoraziskovalne namene od leta 1970. Na VEKŠ vsako leto več študentov vpiše smer Poslovna informatika.. študentje potrebujejo lasten računalnik. Ob ustanovitvi Mariborske Univerze 1975 začeli razmišljati o skupnem centru in opremi.. uglavnem sta se dogovarjali VEKŠ in VTŠ.. ter usklajevali z VŠOD. Na osnovi ponudb izbrali UNIVAC 90/30, ki bi ga namestili na VEKŠ in je primeren za poslovne obdelave.. za VTŠ bi kupili nov računalnik primeren za tehnične obdelave, ostale šole pa bi si priskrbele zaslonske terminale. Prišlo do težav s pridobitvijo dovoljenja za uvoz opreme. V mariborskem prostoru ECM odstopil prednost Univerzi.. Prioriteta računalnik za VEKŠ, na VTŠ pa že imajo IBM 1130 in terminal CDC 731 za povezavo z RRC, četudi oprema ne zadošča. Na VTŠ bi zaenkrat morda dobili procesni računalnik, ki ga potrebujejo.'
V Agisu (1977, letnik 1, številka 8)>>Računalništvo v AGIS Ptuj 'AGIS že 5 let dela na avtomatski obdelavi podatkov s pomočjo VTŠ Maribor in TGA Kidričevo. Začeli razmišljati o nakupu lastnega terminala, ki ima določeno kapaciteto, s katero zadovoljuje del potreb neposredno, za bolj kompleksne izračune pa se lahko poveže na centralni sistem.'
Zbornik 24.mednarodne multikonference Informacijska družba>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje
Katedra (1969, letnik 8, številka 8)>>Namera VTŠ za nakup IBM 1130 'Računalnik potrebujejo za svoje šolske potrebe. Sredstva so zagotovili iz lastnih dohodkov, uslug šole industriji in iz participacij industrije (Konstruktor, Tehnogradnje, Stavbar in Elketrokovina). Vendar so ta sredstva premajhna. Šola izobražuje strokovnjake za industrijo, ki pa ji premalo vrača, da bi to delo opravila po svojih najboljših močeh. Od tega bi na koncu imela največjo korist industrija. Samoupravni organi šole so mnenja, da je treba čim prej zagotoviti potrebna sredstva za nakup najnujnejše opreme.'
Katedra (1976, letnik 15, številka 1)>>Ustanovitev Univerze v Mariboru.. pregled vseh enot >>Zgodovina VTŠ 'Prvi predavatelji najboljši kadri iz mariborske industrije.. nekaj pa iz ljubljanske univerze. Pomemben mejnik leto 1969, ko so dobili elektronski računalnik IBM 1130. Laboratorij za avtomatizacijo in optimiranje proizvodnje pripravlja vse potrebno za uvajanje NC tehnologije v industrijo.. Podobno deluje na konstrukcijsko-računalniškem področju skupina raziskovalcev, ki pripravljajo numerične postopke in banke podatkov za konstrukcijske preračune strojnih delov.' >>Zgodovina VEKŠ 'Pobude za izobraževanje kadrov vedno prihajale iz gospodarstva.. V zadnjem času dopolnili program z ekonomisti za organizacijo, poslovno upravljanje, poslovno informatiko, analize in planiranje.' >>Zgodovina VŠOD 'V šolskem letu 1972/73 je šola začela uvajati študij računalniške smeri, kjer izobražujejo organizatorje obdelave.. v naslednjem šolskem letu pa si je šola postavila tudi svoj računalniški center.'TERMINAL ALI RAČUNALNIK?
Delo (07.01.1970, letnik 12, številka 5)>>Na VTŠ pred kratkim kupili IBM 1130 'Profesor Milan Kac, ki vodi računski center na VTŠ je povedal, da računalnik sedaj uporabljajo diplomanti šole pri diplomskih nalogah.'
Naše delo (25.06.1970, letnik 9, številka 6)>>Mrežno planiranje z računalnikom v praksi 'Seminar VTŠ na Bledu, predstavnik TAM predstavil primer načrtovanja za izdelavo mrežnega načrta za tovornjak TAM 2000-1. Računalniki IBM imajo program za mrežno planiranje, ki z dodatkom lahko rezultat izriše kot gantogram. Računalniki so zelo uporabni, vendar dragi. Računalnik IBM 1130 na VTŠ uporablja tudi TAM, projekt za tovornjak TAM 2000-1 pa izračuna v štirih minutah in pol.'
Katedra (1970, letnik 9, številka 10)>>Nagrada VTŠ za Izračun transistorskih vezij z IBM 1130
Katedra (1970, letnik 9, posebna številka)>>Prestavitev VTŠ Maribor 'Učni načrt šole je sodoben in ne zanemarja niti teoretičnega niti praktičnega študija. Za prvo obliko so značilni sodobni učni načrti, oprti med drugim na uporabo elektronskega računalnika. Šola razpolaga z računalnikom IBM 1130, ki ga uporablja pretežno za raziskovalne, razvojne in inženirske probleme.'
Gradbeni vestnik (1971, letnik 20, številka 8/9)>>Razvoj elektronske obdelave v domačem gradbeništvu 'Seminar leta 1968 je bil prvi v Jugoslaviji, ki se je lotil problema elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu. Takrat še nobeno gradbeno podjetje ni imelo lastnega računalnika. Prizadevanja so našla plodna tla. Danes številna podjetja že imajo svoje računalnike ali uporabljajo tuje. Od 140 podjetij jih 24 uporablja računalnike, 23 pa se že pripravlja. Na probleme elektronske obdelave so samostojno odgovorili na različnih mestih. V GIPOSS so začeli pripravljati obdelavo želeta 1967, v GP Gorica so izdelali standardizirane opise gradbenih del za visoke gradnje, ki jih je 1970 izdal GIPOSS. V Slovenija ceste je tega leta začel delovati prvi večji računalnik v gradbeništvu IBM 1130, kmalu za tem v IBT Trbovlje. Pri GP Gorica že dve leti deluje Philips Data 8000, prav takšen pri Pionir Novo Mesto. Ingrad in Projekt, člana GIPOSS, sta že kupili enake računalnike, številna pa uporabljajo centre v ŽTP Ljubljana, EGM Maribor, Metalki in drugih. V Mariboru že dalj časa deluje IBM 1130 na VTŠ, ki ga uporabljajo gradbenik iz tega območja, nekateri pa računalnik v TAM. Krepi se potreba po sodelovanju in koordinaciji. Za ustanovitev skupnega centra so se zavzeli na FAGG in so predlagali namestitev večjega lastnega računalnika. V Zagrebu je bil na podoben način ustanovljen računski center za gradbeništvo GERC z računalnikom IBM/360.' >>Elektronski računalniki v gradbeništvu in njihova uporaba SPLOŠNO >>Uporaba računalnikov pri projektiranju cest v IBT Trbovlje PODROBEN OPIS >>Izkušnje pri uvajanju elektronske obedlave v SGP Gorica PODROBEN OPIS