Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
Železarna Štore
- Kupili / gostili:
-
1978 - IBM 360/25
1981 - IBM 370/135
1981 - Apple II
- Imeli dostop do:
-
1955 - IBM 421 + IBM 602-A
pri TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
1957 - IBM 421 + IBM 602-A pri Železarna Jesenice
1966 - IBM 421 + IBM 602-A pri EMO - Tovarna emajlirane posode
1968 - IBM 360/30 pri Železarna Jesenice
1970 - IBM 360/25 pri EMO - Tovarna emajlirane posode
1976 - DEC PDP 11/40 pri Železarna Ravne
- Viri:
-
Štorski železar (september 1981, letnik 21, številka 17-18)
>>Uresničevanje programa računalništva v Železarni Štore
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Štorski železar (september 1981, letnik 21, številka 17-18)>>Uresničevanje programa računalništva v Železarni Štore
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Jeseniški Železar 1957 006>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR
Jeseniški Železar 1967 047/048>>Zgodovina oddelka AOP v Železarni Jesenice 'V oktobru 1957 je bil v naši železarni ustanovljen oddelek za strojno obdelavo podatkov.. pripravljeni prostori v bivši Kovačevi stavbi, nasproti glavne pisarne. Takrat smo kupili prve stroje za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic IBM(421), v letu 1960 pa še dodatne stroje(602-A). Začetek je bil skromen, z majhno garnituro, z omejenim programom obdelave, vendar je bil ta začetek šola za organizatorski, programerski in operaterski kader. Od podjetij ki so takrat že imela naprave sta bila Litostroj in TAM. Pri njih smo dobili največ pomoči, ker so že imeli izkušnje. Začeli s 15 sodelavci, po pripravah je začela dotekati dokumentacija na luknjanih karticah. Mnogo mlajših mehanografskih oddelkov v državi je nato dobilo pomoč v našem oddelku, njihovemu kadru pa smo omogočili prakso pri nas in posredovali naše izkušnje. V desetih letih delovanja je obiskalo oddelek veliko skupin, ki so se zanimale za organizacijo in podrobnosti pri delu. Sedaj se intenzivno pripravljamo na uvedbo elektronskega računalnika IBM/360.'
MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7)>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'
Glas Gorenjske (19.10.1959, letnik 12, številka 82)>>Analogni računalnik IJS 'Nuklearni inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane razstavlja analogni računalnik, ki bo služil matematičnemu centru LRS, ki prevzema reševanje matematičnega dela konkretnih tehničnih problemov za zunanje naročnike iz industrije in ustanov. Osnovne matematične operacije analognega računalnika so seštevanje dveh ali več spremenljivk ali konstant, spreminjanje predznaka, množenje spremenljivk s konstantami, množenje in deljenje dveh spremenljivk itd. Elektronski računalnik sestavlja 44 operacijskih ojačevalnikov od katerih je 28 integratorjev in 16 seštevalnikov oziroma inverterjev. Nadalje 32 potenciometrov za nastavljanje koeficientov in začetnih pogojev. Povprečna natančnost je najmanj en odstotek.'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Delo (16.01.1975, letnik 17, številka 12)>>TAM licitacija stare tabelirke IBM 421, duplicirke 519
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Jeseniški Železar 1957 006>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR
Glas Gorenjske (07.05.1960, letnik 13, številka 54)>> Študija za ustanovitev mehanografskega centra v Kranju 'Servis bi za več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti.. Podjetja, ki bi se odločila za sodelovanje, bi prispevala sredstva za nakup opreme. Podjetja imajo velike izdatke za opravljanje teh služb, hkrati pa so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.. še posebej manjša podjetja. Podoben mehanografski servis so zato že ustanovili v Ljubljani in Mariboru. Med 14 podjetji in ustanovami v Jugoslaviji s takim servisom, sta na Gorenjskem Iskra in Železarna Jesenice.'
Jeseniški Železar 1966 037>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'
Jeseniški Železar 1967 052>> Elektronski sistem IBM/360 v Železarni Jesenice 'Da bi zadostili potrebam časa smo se odločili za nove elektronske naprave, ki bodo zamenjale stare stroje IBM. Prehod o mehanske osnove na elektronsko je omogočil neverjetno hitrost v obdelavi množičnih podatkov.'O OSNOVAH ELEKTRONSKIH DIGITALNIH RAČUNALNIKOV.
Jeseniški Železar 1967 047/048>>Zgodovina oddelka AOP v Železarni Jesenice 'V oktobru 1957 je bil v naši železarni ustanovljen oddelek za strojno obdelavo podatkov.. pripravljeni prostori v bivši Kovačevi stavbi, nasproti glavne pisarne. Takrat smo kupili prve stroje za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic IBM(421), v letu 1960 pa še dodatne stroje(602-A). Začetek je bil skromen, z majhno garnituro, z omejenim programom obdelave, vendar je bil ta začetek šola za organizatorski, programerski in operaterski kader. Od podjetij ki so takrat že imela naprave sta bila Litostroj in TAM. Pri njih smo dobili največ pomoči, ker so že imeli izkušnje. Začeli s 15 sodelavci, po pripravah je začela dotekati dokumentacija na luknjanih karticah. Mnogo mlajših mehanografskih oddelkov v državi je nato dobilo pomoč v našem oddelku, njihovemu kadru pa smo omogočili prakso pri nas in posredovali naše izkušnje. V desetih letih delovanja je obiskalo oddelek veliko skupin, ki so se zanimale za organizacijo in podrobnosti pri delu. Sedaj se intenzivno pripravljamo na uvedbo elektronskega računalnika IBM/360.'
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Emajlirec (1962, letnik 6, številka 4)>>skupni IBM mehanografski stroj v EMO Celje 'Skupno z Železarno Štore in Cinkarno dobimo v začetku prihodnjega leta stroje za mehanografsko obdelavo podatkov. Center bomo uredili pri nas, kooperanta bosta imela le osnovne stroje.''Dva uslužbenca sta pri TAM-u študirala organizacijo dela in način upravljanja s temi stroji.' UVEDBA SE JE ZAVLEKLA V LETO 1966.. takrat že zastarela oprema IBM 421 + IBM 602.
Delo (11.01.1966, letnik 7, številka 8)>>Končno skupni mehanografski center v EMO 'Idejo sprožili že pred 12 leti, do sedaj pa v Celju še nimajo mehanografije. Prvi klasični stroji IBM naj bi prispeli letos spomladi, najprej osnovni za pripravljalna dela. EMO, Kovaška industrija Zreče, Železarna Štore in Cinkarna Celje so pristopili k sofinanciranju. V Inštitutu Emajl že dela več ljudi, ki pripravljajo gradivo za obdelavo na luknjanih karticah, v prihodnosti pa želijo uvesti elektronski sistem. V ostalih podjetjih bodo pravtako začeli s pripravami, ki bodo seveda dolgotrajne in zahtevne.'
Emajlirec (1967, letnik 11, številka 1)>>Vgrajen prvi stroj za mehanografsko obdelavo.. obsežen opis sestave in delovanja strojev 'Stroj ima 72 mestno kapaciteto-preveri model!'
Štorski železar (avgust 1967, letnik 7, številka 8)>>Kam smo prišli z mehanografijo 'V okviru Inštituta EMO Celje. Strojna garnitura je klasična, tip 602 IBM.' 'Pri IBM pravijo, da ne prodajajo, oziroma ne dajejo strojev v najem, marveč da prodajajo organizacijo, ki jo taki stroji zahtevajo.'
Hmeljar (1967, letnik 21, številka 1)>>Mehanografska obdelava podatkov pri KK Žalec '1966 sprejet sklep za ustanovitev in namera za sodelovanje z Mehanografskim centrom v Celju-EMO'
Emajlirec (1976, letnik 26, številka 12)>>Sestavki o avtomatskem obravnavanju podatkov 'Pisani s stališča, da naj bo snov razumljiva predvsem preprostemu delovnemu človeku. Opisani bodo postopki zajemanja podatkov, priprave, obdelave podatkov na računalniku, izhodne tabele, možnost poteka več obdelav hkrati na računalniku ipd. Prikazane bodo z opisi in fotografijami nekatere obdelave kot npr. osebni dohodki, materialni obračun, komercialno poslovanje, fakturiranje, delovni nalogi itd.' UVAJANJE OBDELAVE
Hmeljar (januar 1976, letnik 30, številka 1)>>KK Žalec-Hmezad začetki obdelave podatkov 'Začeli smo 1966.. Podatke smo obdelovali na IBM klasičnih strojih 1.generacije pri EMO v Celju.' 'Z 1968 se delo v EMO oteži zaradi nesoglasiji, začnejo pogovore s šolo za organizacijo dela v Kranju, Litostrojem o nabavi IBM 360/30.. kasneje se odločijo za lasten IBM 360/20.' 'Da ne bi nepripravljeni dočakali prihoda računalnika, smo se s tovarno Saturnus v Ljubljani dogovorili, da nam odstopijo nočno izmeno njihovega računalnika IBM 360/20.'
Štorski železar (junij 1976, letnik 16, številka 6)>>Nabava lastnega računalnika v Železarni Štore 'V Železarni Štore se je začela obdelava podatkov na strojih 1967. Na takrat modernih strojih, ki jim sedaj pravimo klasika, se je najprej vršila le obdelava podatkov s področja materialnega poslovanja, kasneje se je področje širilo''Obdelave podatkov se vršijo v računskem centru EMO Celje na računalniku IBM 360/25. Organizatorji in programerji so izdelali že cca.350 programov''V marcu 1976 je Železarna Štore naročila izdelavo študije Zavodu SRS za produktivnost dela.. ali je upravičeno nabavit lasten računalnik in kako velik''Odgovor, da, dobavni in uvajalni rok je cca.2 leti'
Hmeljar (oktober 1981, letnik 35, številka 10)>> Zgodovina obdelave podatkov KK Žalec, kasneje Hmezad. '1966 je KK Žalec ustanovil mehanografski center. Podatke so obdelovali v tujih mehanografskih centrih (EMO Celje, SATURNUS Ljubljana!! Lasten IBM360/20 uvedli pred 10 leti Maja 1971. 1976 odkupili še en IBM 360/20 rabljen od Mure' '1979 dve možnosti: združitev z računalniškim centrom Dobrina kjer so imeli IBM 370/115 ali nabava lastnega novega. Odločili so se za nakup ISKRADATA C 18-20-inštaliran aprila 1979.'
Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'
Estera Cerar, Raša Urbas in Urška Stankovič Elesini: Razvoj informacijske infrastrukture v letih 1960-1991 s primeri iz slovenske tekstilne industrije Informativni fužinar (1966, letnik 3, številka 10)>>Povezovanje treh železarn! 'Osnoval naj bi se poseben team predstavnikov vseh treh železarn za dosego večje enotnosti, uvajanje iste nomenklature in skupno uporabo računalnika, ki ga bo dobila železarna Jesenice'
Jeseniški Železar 1966 044>>Priprave na nakup in delo z IBM 360 'Dvodnevni seminar o moderni organizaciji proizvodnje oziroma strojnem obdelovanju proizvodnih podatkov. Seminarja se je udeležilo čez 50 ljudi iz naše železarne in drugih podjetij. Predstavnike so poslali iz Železarna Zenica, Železarna Ravne, Železarna Štore, IMPOL iz Slovenske Bistrice in ERČ Svetozarevo. Organiziran v zvezi s pripravami na prehod obračuna proizvodnje z IBM/360.'
Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5)>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5)>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'
Emajlirec (1969, letnik 13, številka 11)>>IBM360/25 za EMO... + Železarna Štore, Kovaško industrija Zreče in Kovinotehna Celje
MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7)>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'
Novi tednik (25.02.1970, letnik 24, številka 8)>>v EMO novi IBM 360/25
Delo (22.02.1970, letnik 7, številka 51)>>Tretji mehanografski center v Celju.. IBM center v EMO Celje
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Naš Aero (03.07.1971, letnik 10, številka 3)>>Elektronski računalniki IBM v Sloveniji 'V zadnjih letih se je uporaba elektronskih računalnikov v Sloveniji zelo povečala, saj je bila ob koncu lanskega leta že 36 podjetij, ki so jih uporabljala, nadaljnjih 60 pa je računalnike že naročilo. Računalnik IBM 360/40 imajo 3 podjetja, IBM 360/30 ima 6 podjetij, IBM 360/25 ima 14 podjetij, med njimi tudi EMO iz Celja in Gorenje iz Velenja; IBM 360/20 ima 10 podjetij med njimi tudi Aero in Zavod za napredek gospodarstva iz Celje'
Novi tednik (26.10.1972, letnik 26, številka 43)>>Intervju s Slavkom Terčetom iz Zavoda za napredek gospodarstva Celje 'Zavod pripravlja tudi tečaje, izobraževanje.. trenutno se v Celjski regiji ukvarja z avtomatsko obdelavo podatkov 40 ljudi''Elektronske računalnike že imajo EMO+Kovinotehna, TKO Zreče in Železarna Štore; Zavod za napredek gospodarstva Celje+Toper in Polzela; Aero, Merx, Zavod za socialno zavarovanje, SDK Celje, KK Žalec, Gorenje in Lisca''Nekatere pa se že pripravljajo kot Skupščina občine Celje, Zdravstveni dom Celje, Etol, Žična, Tehnomercator, RCS Velenje, Tovarna usnja Šoštanj in drugi.' 'Razdrobljenost tudi na področju računalništva ne vodi nikamor. Velikega centra ne more kupiti ena sama delovna organizacija. Zato bi lahko skupno financirali takšenc enter, ki bi bil povezan še z republiškim centrom in bi zadostil potrebam vse regije. Zalostno bi bilo, če bi se občina Celje in Zdravstveni dom dokončno navezala na Astrin računalnik v Ljubljani.'
Emajlirec (1977, letnik 27, številka 20-21)>>Mrežno planiranje s pomočjo IBM 360/25
Novi tednik (21.04.1977, letnik 31, številka 16)>>Nujnost skupnega centra v Celju 'Velika neusklajenost, nepovezanost in nesmotrnost računalniških sistemov je privedla do oblikovanja jasnejših usmeritev v državi' 'Zainteresirane organizacije na celjskem področju nameravajo pristopit k skupnemu računskemu centru in strniti strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti. Takšen pristop predstavlja začetek v razrvijanju smotrno povezanih informacijskih sistemov v občini, na območju in v Sloveniji' 'Računalniške sisteme imajo v Aero, Dobrina, Cinkarna, EMO, ITC(Kovinotehna), Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Razvojni center in Hmezad.. večina opreme je v najemu'
Delo (11.01.1972, letnik 14, številka 8)>>Zdravstveni dom Celje in EMO Celje 'ZD Celje prvi med zdravstvenimi domovi uporablja računalnik IBM v tovarni EMO. Od prvega decembra obdelujejo finančno poslovanje, po novem letu pa že 90% vse zdravstvene statistike.'
Delo (11.01.1972, letnik 14, številka 8)>>Obdelava v Celjski zdravstveni dom 'Prvi med zdravstvenimi domovi v Jugoslaviji so v celjskem domu začeli z obdelavo finančnega poslovanja od decembra 1971, v letošnjem letu pa bodo obdelovali tudi 90% vse zdravstvene statistike. Pri obdelavi uporabljajo računalnik v EMO Celje.'
Delo (25.08.1972, letnik 14, številka 231)>>Obdelava v Zdravstveni dom Celje 'Zavod že obdeluje podatke na elektronskem računalnikuk IBM 360/25, v prihodnje planiramo obdelavo tudi v knjigovodstvu z namenom da omogočimo analitično razčlembo poslovnih informacij.'
Informativni fužinar (1973, letnik 10, številka 3)>>Možnosti uvajanja procesnih računalnikov na elektro obločne peči 'Večina procesnih računalnikov deluje samostojno, IBM System 7 pa lahko deluje v povezavi z večjim sistemo od koder črpa podatke za delovanje.. V železarni stojimo pred odločitvijo, kdaj in kako uvesti procesni računalnik v jeklarno za vodenje peči. Letos jeseni bo predvidoma nameščen IBM 370/135, na katerega lahko priključimo več terminalov in procesne računalnike. Za vodenje bi lahko uporabljali kar terminale, vendar bi bili pri tej izvedbi omejeni na digitalne vhode in izhode in nebi mogli izvesti celotnega vodenja.'
Informativni fužinar (29.12.1978, letnik 15, številka 24)>>O delovanju procesnega računalnika IBM System 7 v jeklarni 'Julija 1977 se je v obeh jeklarnah pričela uporaba procesnega računalnika. V razmeroma kratkem času se je v jeklarni pokazala učinkovitost uporabe. že v prvih mesecih uporabe je doseženo znatno znižanje materialnih stroškov, povečana je enakomernost končne kemijske sestave in znižan odstotek zgrešenih legirnih elementov.'