Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije

0001
AERO
0002
Agis
0003
Agraria
0004
Agrotehnika
0005
Almira
0006
Alpetour
0007
Alpina
0008
Alples
0009
ARNES - Akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije
0010
Astra
0011
Atomski center Vinča
0012
Autocommerce
0013
Beti
0014
Biotehniška fakulteta
0015
Bolnišnica Franca Derganca
0016
Brest
0017
Celjske lekarne
0018
Chemo
0019
Cinkarna Celje
0020
Color
0021
Commerce
0022
CTK - Centralna tehniška knjižnica
0023
DBH - Dolenjska banka in hranilnica
0024
Dekorativna
0025
Delamaris
0026
Delo
0027
DEM - Dravske elektrarne Maribor
0028
DES - Distribucija energije Slovenija
0029
Dinos
0030
DMFA - Društvo matematikov, fizikov in astronomov
0031
Dom
0032
Donit
0033
Droga
0034
DZS - Državna založba Slovenije
0035
ECM - Ekonomski center Maribor
0036
EF - Ekonomska fakulteta
0037
EGM - Elektrogospodarstvo Maribor
0038
Ekonomski inštitut pravne fakultete
0039
Elan
0040
Elektrotehna
0041
Elektrotehna Delta
0042
Elektrotehniška fakulteta Split
0043
Eles
0044
Elkom - Združena elektrokovinska podjetja iz Maribora
0045
Elma
0046
EMI - Elektromontaža in inštalacije
0047
EMO - Tovarna emajlirane posode
0048
Emona
0049
Energoinvest
0050
Energoinvest Sarajevo
0051
ETA - Tovarna elektrotermičnih aparatov
0052
Etol
0053
FAGG - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
0054
FE - Fakulteta za elektrotehniko
0055
Filozofska fakulteta
0056
FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko
0057
FNT - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
0058
FRI - Fakulteta za računalništvo
0059
Fructal
0060
FS - Fakulteta za strojništvo
0061
FSPN - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
0062
Geodetski zavod SRS
0063
Geološki inštitut
0064
GG Bled - Gozdno gospodarstvo
0065
GG Novo mesto - Gozdno gospodarstvo
0066
Ginekološka klinika
0067
GLIN - Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje
0068
Gorenje
0069
Gorenjska predilnica
0070
Gorjanci
0071
Gospodarska zbornica SRS
0072
GP Obnova - Gradbeno podjetje
0073
Gradis
0074
Hidrometeorološki zavod SRS
0075
Hidromontaža
0076
Hmezad
0077
IB - Industrijski biro
0078
IBI - Industrija bombažnih izdelkov
0079
IBK - Inštitut Boris Kidrič
0080
IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko
0081
IBT - Investicijski biro Trbovlje
0082
IEVT - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko
0083
IJS - Inštitut Jožef Stefan
0084
IKN - Inštitut za klinično nevrofiziologijo
0085
Ilirija
0086
IMFM - Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko
0087
IMOS Ljubljana - Združena industrijska gradbena podjetja
0088
IMP - Industrijsko montažno podjetje
0089
IMP - Inštitut Mihajlo Pupin
0090
IMPOL - Industrija metalnih polizdelkov
0091
IMV - Industrija motornih vozil
0092
Induplati
0093
Inex Adria Aviopromet
0094
Informacijski center
0095
Ingrad
0096
Inštitut za biologijo
0097
Inštitut za kovinske konstrukcije
0098
Inštitut za sociologijo in filozofijo
0099
Integral
0100
Intereuropa
0101
Intertrade
0102
Intertrade IBM šolski center
0103
Intertrade Računski center
0104
Intertransport
0105
IRB - Inštitut Ruđer Bošković
0106
Iskra
0107
Iskra CAOP - Center za avtomatsko obdelavo podatkov
0108
Iskra Commerce
0109
Iskra Delta
0110
Iskra Elektromehanika
0111
Iskra Mikroelektronika
0112
Iskra Računalniki
0113
Iskra Široka potrošnja
0114
Iskra Telematika
0115
Iskra TEN - Tovarna elektronskih naprav
0116
Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
0117
Iskra ZZA - Zavod za avtomatizacijo
0118
Izobraževalna skupnost SRS
0119
IZUM - Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Maribor
0120
Izvršni svet SRS
0121
Javna skladišča Ljubljana
0122
Jeklotehna
0123
Jelovica
0124
JLA - Jugoslovanska ljudska armada
0125
Jugotekstil impex
0126
Jutranjka
0127
Kartonažna tovarna
0128
KBH Ljubljana - Kreditna banka in hranilnica
0129
KBH Maribor - Kreditna banka in hranilnica
0130
KBM - Kreditna banka Maribor
0131
Kemijski inštitut
0132
KK Žalec - Kmetijski kombinat
0133
KLI Logatec - Kombinat lesno predelovalne industrije
0134
Klinična bolnica v Ljubljani
0135
Klinični center Ljubljana
0136
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka
0137
Komet
0138
Kompas
0139
Komunalna banka
0140
Komunalno podjetje Celje
0141
Komunalno podjetje Ljubljana
0142
Konim
0143
Kontekstobus
0144
Konus
0145
Kopa
0146
Kovinoplastika
0147
Kovinotehna
0148
Krka
0149
KŽK Kranj - Kmetijsko živilski kombinat
0150
KZSZ Celje - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0151
KZSZ Kranj - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0152
KZSZ Ljubljana - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0153
KZSZ Maribor - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0154
Labod
0155
Lek
0156
Lesna
0157
Lesnina
0158
Lesonit
0159
LIP - Lesna industrija Bled
0160
Lisca
0161
Litostroj
0162
Ljubljanska banka
0163
Ljubljanska banka Črnomelj
0164
Ljubljanske mlekarne
0165
Ljubljanske občine
0166
Loka
0167
LTH - Loška tovarna hladilnikov
0168
Luka Koper
0169
Mariborska livarna
0170
Marles
0171
Matematični center SRS
0172
Meblo
0173
Mehanografski center
0174
Mehanotenika
0175
Mercator
0176
MERX
0177
Metalka
0178
Metalna
0179
Mikrohit
0180
Mikroračunalniški klub Abakus
0181
Mladinska knjiga
0182
Moj mikro
0183
MTT - Mariborska tekstilna tovarna
0184
Mura
0185
MZT - Ministrstvo za znanost in tehnologijo
0186
Narodna banka centrala Ljubljana
0187
NBS - Narodna banka Slovenije
0188
NIJS - Nuklearni inštitut Jožef Stefan
0189
Nivo
0190
Novoles
0191
Novoteks
0192
NUK - Narodna univerzitetna knjižnica
0193
Onkološki inštitut
0194
Onkološki inštitut
0195
Organizator
0196
Palace Hotel
0197
Papirnica Vevče
0198
Peko
0199
Perutnina
0200
Petrol
0201
Pionir
0202
Planika
0203
Pletenina
0204
Pletenine
0205
Polzela
0206
Pravna fakulteta
0207
Predilnica in tkalnica Tržič
0208
Predilnica Litija
0209
Prehrana
0210
Primat
0211
Primorje
0212
Prometni inštitut
0213
PTT Računski center - Pošta, telegraf in telefon
0214
Računalniški center Dobrina
0215
Računalniški center Univerze v Zagrebu
0216
Računski center Zagreb
0217
Radenska
0218
Rašica
0219
Razvojni center Celje
0220
RCU - Računalniški center Univerze v Ljubljani
0221
RCUM - Računalniški center Univerze v Mariboru
0222
REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat
0223
Republiška skupnost za ceste SRS
0224
Rog
0225
RRC - Republiški računski center
0226
RRC Stegne - Republiški računski center
0227
RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
0228
RSP - Republiški sekretariat za pravosodje
0229
RTV Ljubljana
0230
RTV Ljubljana - Radio televizija
0231
Rudarski šolski center Velenje
0232
Rudis
0233
RZS Ljubljana - Regionalna zdravstvena skupnost
0234
Sadje Zelenjava
0235
Salonit
0236
Saturnus
0237
Sava
0238
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
0239
SDK Celje - Služba družbenega knjigovodstva
0240
SDK centrala SRS - Služba družbenega knjigovodstva
0241
SDK Kočevje - Služba družbenega knjigovodstva
0242
SDK Koper - Služba družbenega knjigovodstva
0243
SDK Kranj - Služba družbenega knjigovodstva
0244
SDK Krško - Služba družbenega knjigovodstva
0245
SDK Ljubljana - Služba družbenega knjigovodstva
0246
SDK Maribor - Služba družbenega knjigovodstva
0247
SDK Murska Sobota - Služba družbenega knjigovodstva
0248
SDK Nova Gorica - Služba družbenega knjigovodstva
0249
SDK Novo mesto - Služba družbenega knjigovodstva
0250
SDK Postojna - Služba družbenega knjigovodstva
0251
SDK Ptuj - Služba družbenega knjigovodstva
0252
SDK Ravne na Koroškem - Služba družbenega knjigovodstva
0253
SDK Trbovlje - Služba družbenega knjigovodstva
0254
SDK Velenje - Služba družbenega knjigovodstva
0255
SGP Beton - Splošno gradbeno podjetje
0256
SGP Gorica - Splošno gradbeno podjetje
0257
SGP Gradbinec - Splošno gradbeno podjetje
0258
SGP Grosuplje - Splošno gradbeno podjetje
0259
SGP Konstruktor - Splošno gradbeno podjetje
0260
SGP Projekt - Splošno gradbeno podjetje
0261
SGP Slovenija ceste - Splošno gradbeno podjetje
0262
SGP Stavbenik - Splošno gradbeno podjetje
0263
Simplex
0264
Sklad Borisa Kidriča
0265
SKNE - Savezni komisija za nuklearnu energiju
0266
Skupščina mestne občine Ljubljana
0267
Skupščina občine Celje
0268
Skupščina občine Domžale
0269
Skupščina občine Jesenice
0270
Skupščina občine Koper
0271
Skupščina občine Kranj
0272
Skupščina občine Ljubljana
0273
Skupščina občine Maribor
0274
Skupščina občine Nova Gorica
0275
Skupščina občine Škofja Loka
0276
Skupščina občine Velenje
0277
Slovenija vino
0278
Slovenijales
0279
Slovenijales Spodnja Idrija
0280
Slovensko društvo Informatika
0281
Špedtrans
0282
SPIZ - Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
0283
Splošna bolnišnica Maribor
0284
Splošna plovba
0285
SSUP - Savezni sekretarijat za unutrašnje poslove
0286
Staninvest
0287
Stavbar
0288
Stol
0289
STT - Strojna tovarna Trbovlje
0290
Surovina
0291
Svila
0292
Svilanit
0293
TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
0294
Tanjug
0295
Tehniška fakulteta Maribor
0296
Tehniška šola Celje
0297
Tekstil
0298
Tekstilindus
0299
Termika
0300
TGA - Tovarna glinice in aluminija
0301
Titan
0302
TKI - Tovarna kemičnih izdelkov
0303
TKO Zreče - Tovarna kovanega orodja
0304
Tobačna tovarna
0305
Tomos - Tovarna motorjev Sežana
0306
Toper
0307
Tops
0308
Tovarna dušika Ruše
0309
Tovarna stikalnih naprav
0310
TVT Boris Kidrič - Tovarna vozil in toplotne tehnike
0311
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
0312
UNIAL
0313
Univerza v Ljubljani
0314
Univerza v Mariboru
0315
UNZ Koper - Uprava za notranje zadeve
0316
UNZ Kranj - Uprava za notranje zadeve
0317
UNZ Ljubljana - Uprava za notranje zadeve
0318
UNZ Maribor - Uprava za notranje zadeve
0319
Upravna enota mestne občine Ljubljana
0320
Upravna enota občine Moste-Polje
0321
UZZV Ljubljana - Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo
0322
VEKŠ - Visoka ekonomska komercialna šola
0323
Veriga
0324
Viator
0325
Visokošolsko računalniško središče v Mariboru
0326
Vodno gospodarstvo Maribor
0327
Vojnotehnični inštitut Kragujevac
0328
Vozila Gorica
0329
VŠOD - Visoka šola za organizacijo dela
0330
VTŠ - Višja tehniška šola
0331
Zavarovalnica Maribor
0332
Zavod SRS za družbeno planiranje
0333
Zavod za avtomatsko obdelavo podatkov Trnovo
0334
Zavod za napredek gospodarstva Celje
0335
Zavod za organizacijo in revizijo
0336
Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja
0337
Zavod za raziskave materiala in konstrukcij
0338
Zavod za šolstvo SRS
0339
Zavod za statistiko SRS
0340
Zavod za urbanizem
0341
Zdravilišče Radenci
0342
Zdravstveni dom Celje
0343
Združenje gozdnogospodarskih podjetij
0344
Železarna Jesenice
0345
Železarna Ravne
0346
Železarna Sisak
0347
Železarna Smederovo
0348
Železarna Štore
0349
Zlatorog
0350
ZOTKS - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije
0351
ŽTP - Železniško transportno podjetje
0352
Zvezni zavod za statistiko

Železarna Štore

Kupili / gostili:
1978 - IBM 360/25
1981 - IBM 370/135
1981 - Apple II
Imeli dostop do:
1955 - IBM 421 + IBM 602-A pri TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
1957 - IBM 421 + IBM 602-A pri Železarna Jesenice
1966 - IBM 421 + IBM 602-A pri EMO - Tovarna emajlirane posode
1968 - IBM 360/30 pri Železarna Jesenice
1970 - IBM 360/25 pri EMO - Tovarna emajlirane posode
1976 - DEC PDP 11/40 pri Železarna Ravne
Viri:
Štorski železar (september 1981, letnik 21, številka 17-18)

>>Uresničevanje programa računalništva v Železarni Štore

Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

Štorski železar (september 1981, letnik 21, številka 17-18)

>>Uresničevanje programa računalništva v Železarni Štore

Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

Jeseniški Železar 1957 006

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

Jeseniški Železar 1967 047/048

>>Zgodovina oddelka AOP v Železarni Jesenice 'V oktobru 1957 je bil v naši železarni ustanovljen oddelek za strojno obdelavo podatkov.. pripravljeni prostori v bivši Kovačevi stavbi, nasproti glavne pisarne. Takrat smo kupili prve stroje za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic IBM(421), v letu 1960 pa še dodatne stroje(602-A). Začetek je bil skromen, z majhno garnituro, z omejenim programom obdelave, vendar je bil ta začetek šola za organizatorski, programerski in operaterski kader. Od podjetij ki so takrat že imela naprave sta bila Litostroj in TAM. Pri njih smo dobili največ pomoči, ker so že imeli izkušnje. Začeli s 15 sodelavci, po pripravah je začela dotekati dokumentacija na luknjanih karticah. Mnogo mlajših mehanografskih oddelkov v državi je nato dobilo pomoč v našem oddelku, njihovemu kadru pa smo omogočili prakso pri nas in posredovali naše izkušnje. V desetih letih delovanja je obiskalo oddelek veliko skupin, ki so se zanimale za organizacijo in podrobnosti pri delu. Sedaj se intenzivno pripravljamo na uvedbo elektronskega računalnika IBM/360.'

MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7)

>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'

Glas Gorenjske (19.10.1959, letnik 12, številka 82)

>>Analogni računalnik IJS 'Nuklearni inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane razstavlja analogni računalnik, ki bo služil matematičnemu centru LRS, ki prevzema reševanje matematičnega dela konkretnih tehničnih problemov za zunanje naročnike iz industrije in ustanov. Osnovne matematične operacije analognega računalnika so seštevanje dveh ali več spremenljivk ali konstant, spreminjanje predznaka, množenje spremenljivk s konstantami, množenje in deljenje dveh spremenljivk itd. Elektronski računalnik sestavlja 44 operacijskih ojačevalnikov od katerih je 28 integratorjev in 16 seštevalnikov oziroma inverterjev. Nadalje 32 potenciometrov za nastavljanje koeficientov in začetnih pogojev. Povprečna natančnost je najmanj en odstotek.'

Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)

>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'

Delo (16.01.1975, letnik 17, številka 12)

>>TAM licitacija stare tabelirke IBM 421, duplicirke 519

Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

Jeseniški Železar 1957 006

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

Glas Gorenjske (07.05.1960, letnik 13, številka 54)

>> Študija za ustanovitev mehanografskega centra v Kranju 'Servis bi za več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti.. Podjetja, ki bi se odločila za sodelovanje, bi prispevala sredstva za nakup opreme. Podjetja imajo velike izdatke za opravljanje teh služb, hkrati pa so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.. še posebej manjša podjetja. Podoben mehanografski servis so zato že ustanovili v Ljubljani in Mariboru. Med 14 podjetji in ustanovami v Jugoslaviji s takim servisom, sta na Gorenjskem Iskra in Železarna Jesenice.'

Jeseniški Železar 1966 037

>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'

Jeseniški Železar 1967 052

>> Elektronski sistem IBM/360 v Železarni Jesenice 'Da bi zadostili potrebam časa smo se odločili za nove elektronske naprave, ki bodo zamenjale stare stroje IBM. Prehod o mehanske osnove na elektronsko je omogočil neverjetno hitrost v obdelavi množičnih podatkov.'O OSNOVAH ELEKTRONSKIH DIGITALNIH RAČUNALNIKOV.

Jeseniški Železar 1967 047/048

>>Zgodovina oddelka AOP v Železarni Jesenice 'V oktobru 1957 je bil v naši železarni ustanovljen oddelek za strojno obdelavo podatkov.. pripravljeni prostori v bivši Kovačevi stavbi, nasproti glavne pisarne. Takrat smo kupili prve stroje za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic IBM(421), v letu 1960 pa še dodatne stroje(602-A). Začetek je bil skromen, z majhno garnituro, z omejenim programom obdelave, vendar je bil ta začetek šola za organizatorski, programerski in operaterski kader. Od podjetij ki so takrat že imela naprave sta bila Litostroj in TAM. Pri njih smo dobili največ pomoči, ker so že imeli izkušnje. Začeli s 15 sodelavci, po pripravah je začela dotekati dokumentacija na luknjanih karticah. Mnogo mlajših mehanografskih oddelkov v državi je nato dobilo pomoč v našem oddelku, njihovemu kadru pa smo omogočili prakso pri nas in posredovali naše izkušnje. V desetih letih delovanja je obiskalo oddelek veliko skupin, ki so se zanimale za organizacijo in podrobnosti pri delu. Sedaj se intenzivno pripravljamo na uvedbo elektronskega računalnika IBM/360.'

Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

Emajlirec (1962, letnik 6, številka 4)

>>skupni IBM mehanografski stroj v EMO Celje 'Skupno z Železarno Štore in Cinkarno dobimo v začetku prihodnjega leta stroje za mehanografsko obdelavo podatkov. Center bomo uredili pri nas, kooperanta bosta imela le osnovne stroje.''Dva uslužbenca sta pri TAM-u študirala organizacijo dela in način upravljanja s temi stroji.' UVEDBA SE JE ZAVLEKLA V LETO 1966.. takrat že zastarela oprema IBM 421 + IBM 602.

Delo (11.01.1966, letnik 7, številka 8)

>>Končno skupni mehanografski center v EMO 'Idejo sprožili že pred 12 leti, do sedaj pa v Celju še nimajo mehanografije. Prvi klasični stroji IBM naj bi prispeli letos spomladi, najprej osnovni za pripravljalna dela. EMO, Kovaška industrija Zreče, Železarna Štore in Cinkarna Celje so pristopili k sofinanciranju. V Inštitutu Emajl že dela več ljudi, ki pripravljajo gradivo za obdelavo na luknjanih karticah, v prihodnosti pa želijo uvesti elektronski sistem. V ostalih podjetjih bodo pravtako začeli s pripravami, ki bodo seveda dolgotrajne in zahtevne.'

Emajlirec (1967, letnik 11, številka 1)

>>Vgrajen prvi stroj za mehanografsko obdelavo.. obsežen opis sestave in delovanja strojev 'Stroj ima 72 mestno kapaciteto-preveri model!'

Štorski železar (avgust 1967, letnik 7, številka 8)

>>Kam smo prišli z mehanografijo 'V okviru Inštituta EMO Celje. Strojna garnitura je klasična, tip 602 IBM.' 'Pri IBM pravijo, da ne prodajajo, oziroma ne dajejo strojev v najem, marveč da prodajajo organizacijo, ki jo taki stroji zahtevajo.'

Hmeljar (1967, letnik 21, številka 1)

>>Mehanografska obdelava podatkov pri KK Žalec '1966 sprejet sklep za ustanovitev in namera za sodelovanje z Mehanografskim centrom v Celju-EMO'

Emajlirec (1976, letnik 26, številka 12)

>>Sestavki o avtomatskem obravnavanju podatkov 'Pisani s stališča, da naj bo snov razumljiva predvsem preprostemu delovnemu človeku. Opisani bodo postopki zajemanja podatkov, priprave, obdelave podatkov na računalniku, izhodne tabele, možnost poteka več obdelav hkrati na računalniku ipd. Prikazane bodo z opisi in fotografijami nekatere obdelave kot npr. osebni dohodki, materialni obračun, komercialno poslovanje, fakturiranje, delovni nalogi itd.' UVAJANJE OBDELAVE

Hmeljar (januar 1976, letnik 30, številka 1)

>>KK Žalec-Hmezad začetki obdelave podatkov 'Začeli smo 1966.. Podatke smo obdelovali na IBM klasičnih strojih 1.generacije pri EMO v Celju.' 'Z 1968 se delo v EMO oteži zaradi nesoglasiji, začnejo pogovore s šolo za organizacijo dela v Kranju, Litostrojem o nabavi IBM 360/30.. kasneje se odločijo za lasten IBM 360/20.' 'Da ne bi nepripravljeni dočakali prihoda računalnika, smo se s tovarno Saturnus v Ljubljani dogovorili, da nam odstopijo nočno izmeno njihovega računalnika IBM 360/20.'

Štorski železar (junij 1976, letnik 16, številka 6)

>>Nabava lastnega računalnika v Železarni Štore 'V Železarni Štore se je začela obdelava podatkov na strojih 1967. Na takrat modernih strojih, ki jim sedaj pravimo klasika, se je najprej vršila le obdelava podatkov s področja materialnega poslovanja, kasneje se je področje širilo''Obdelave podatkov se vršijo v računskem centru EMO Celje na računalniku IBM 360/25. Organizatorji in programerji so izdelali že cca.350 programov''V marcu 1976 je Železarna Štore naročila izdelavo študije Zavodu SRS za produktivnost dela.. ali je upravičeno nabavit lasten računalnik in kako velik''Odgovor, da, dobavni in uvajalni rok je cca.2 leti'

Hmeljar (oktober 1981, letnik 35, številka 10)

>> Zgodovina obdelave podatkov KK Žalec, kasneje Hmezad. '1966 je KK Žalec ustanovil mehanografski center. Podatke so obdelovali v tujih mehanografskih centrih (EMO Celje, SATURNUS Ljubljana!! Lasten IBM360/20 uvedli pred 10 leti Maja 1971. 1976 odkupili še en IBM 360/20 rabljen od Mure' '1979 dve možnosti: združitev z računalniškim centrom Dobrina kjer so imeli IBM 370/115 ali nabava lastnega novega. Odločili so se za nakup ISKRADATA C 18-20-inštaliran aprila 1979.'

Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11)

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

Estera Cerar, Raša Urbas in Urška Stankovič Elesini: Razvoj informacijske infrastrukture v letih 1960-1991 s primeri iz slovenske tekstilne industrije

Informativni fužinar (1966, letnik 3, številka 10)

>>Povezovanje treh železarn! 'Osnoval naj bi se poseben team predstavnikov vseh treh železarn za dosego večje enotnosti, uvajanje iste nomenklature in skupno uporabo računalnika, ki ga bo dobila železarna Jesenice'

Jeseniški Železar 1966 044

>>Priprave na nakup in delo z IBM 360 'Dvodnevni seminar o moderni organizaciji proizvodnje oziroma strojnem obdelovanju proizvodnih podatkov. Seminarja se je udeležilo čez 50 ljudi iz naše železarne in drugih podjetij. Predstavnike so poslali iz Železarna Zenica, Železarna Ravne, Železarna Štore, IMPOL iz Slovenske Bistrice in ERČ Svetozarevo. Organiziran v zvezi s pripravami na prehod obračuna proizvodnje z IBM/360.'

Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5)

>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'

Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5)

>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'

Emajlirec (1969, letnik 13, številka 11)

>>IBM360/25 za EMO... + Železarna Štore, Kovaško industrija Zreče in Kovinotehna Celje

MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7)

>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'

Novi tednik (25.02.1970, letnik 24, številka 8)

>>v EMO novi IBM 360/25

Delo (22.02.1970, letnik 7, številka 51)

>>Tretji mehanografski center v Celju.. IBM center v EMO Celje

Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

Naš Aero (03.07.1971, letnik 10, številka 3)

>>Elektronski računalniki IBM v Sloveniji 'V zadnjih letih se je uporaba elektronskih računalnikov v Sloveniji zelo povečala, saj je bila ob koncu lanskega leta že 36 podjetij, ki so jih uporabljala, nadaljnjih 60 pa je računalnike že naročilo. Računalnik IBM 360/40 imajo 3 podjetja, IBM 360/30 ima 6 podjetij, IBM 360/25 ima 14 podjetij, med njimi tudi EMO iz Celja in Gorenje iz Velenja; IBM 360/20 ima 10 podjetij med njimi tudi Aero in Zavod za napredek gospodarstva iz Celje'

Novi tednik (26.10.1972, letnik 26, številka 43)

>>Intervju s Slavkom Terčetom iz Zavoda za napredek gospodarstva Celje 'Zavod pripravlja tudi tečaje, izobraževanje.. trenutno se v Celjski regiji ukvarja z avtomatsko obdelavo podatkov 40 ljudi''Elektronske računalnike že imajo EMO+Kovinotehna, TKO Zreče in Železarna Štore; Zavod za napredek gospodarstva Celje+Toper in Polzela; Aero, Merx, Zavod za socialno zavarovanje, SDK Celje, KK Žalec, Gorenje in Lisca''Nekatere pa se že pripravljajo kot Skupščina občine Celje, Zdravstveni dom Celje, Etol, Žična, Tehnomercator, RCS Velenje, Tovarna usnja Šoštanj in drugi.' 'Razdrobljenost tudi na področju računalništva ne vodi nikamor. Velikega centra ne more kupiti ena sama delovna organizacija. Zato bi lahko skupno financirali takšenc enter, ki bi bil povezan še z republiškim centrom in bi zadostil potrebam vse regije. Zalostno bi bilo, če bi se občina Celje in Zdravstveni dom dokončno navezala na Astrin računalnik v Ljubljani.'

Emajlirec (1977, letnik 27, številka 20-21)

>>Mrežno planiranje s pomočjo IBM 360/25

Novi tednik (21.04.1977, letnik 31, številka 16)

>>Nujnost skupnega centra v Celju 'Velika neusklajenost, nepovezanost in nesmotrnost računalniških sistemov je privedla do oblikovanja jasnejših usmeritev v državi' 'Zainteresirane organizacije na celjskem področju nameravajo pristopit k skupnemu računskemu centru in strniti strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti. Takšen pristop predstavlja začetek v razrvijanju smotrno povezanih informacijskih sistemov v občini, na območju in v Sloveniji' 'Računalniške sisteme imajo v Aero, Dobrina, Cinkarna, EMO, ITC(Kovinotehna), Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Razvojni center in Hmezad.. večina opreme je v najemu'

Delo (11.01.1972, letnik 14, številka 8)

>>Zdravstveni dom Celje in EMO Celje 'ZD Celje prvi med zdravstvenimi domovi uporablja računalnik IBM v tovarni EMO. Od prvega decembra obdelujejo finančno poslovanje, po novem letu pa že 90% vse zdravstvene statistike.'

Delo (11.01.1972, letnik 14, številka 8)

>>Obdelava v Celjski zdravstveni dom 'Prvi med zdravstvenimi domovi v Jugoslaviji so v celjskem domu začeli z obdelavo finančnega poslovanja od decembra 1971, v letošnjem letu pa bodo obdelovali tudi 90% vse zdravstvene statistike. Pri obdelavi uporabljajo računalnik v EMO Celje.'

Delo (25.08.1972, letnik 14, številka 231)

>>Obdelava v Zdravstveni dom Celje 'Zavod že obdeluje podatke na elektronskem računalnikuk IBM 360/25, v prihodnje planiramo obdelavo tudi v knjigovodstvu z namenom da omogočimo analitično razčlembo poslovnih informacij.'

Informativni fužinar (1973, letnik 10, številka 3)

>>Možnosti uvajanja procesnih računalnikov na elektro obločne peči 'Večina procesnih računalnikov deluje samostojno, IBM System 7 pa lahko deluje v povezavi z večjim sistemo od koder črpa podatke za delovanje.. V železarni stojimo pred odločitvijo, kdaj in kako uvesti procesni računalnik v jeklarno za vodenje peči. Letos jeseni bo predvidoma nameščen IBM 370/135, na katerega lahko priključimo več terminalov in procesne računalnike. Za vodenje bi lahko uporabljali kar terminale, vendar bi bili pri tej izvedbi omejeni na digitalne vhode in izhode in nebi mogli izvesti celotnega vodenja.'

Informativni fužinar (29.12.1978, letnik 15, številka 24)

>>O delovanju procesnega računalnika IBM System 7 v jeklarni 'Julija 1977 se je v obeh jeklarnah pričela uporaba procesnega računalnika. V razmeroma kratkem času se je v jeklarni pokazala učinkovitost uporabe. že v prvih mesecih uporabe je doseženo znatno znižanje materialnih stroškov, povečana je enakomernost končne kemijske sestave in znižan odstotek zgrešenih legirnih elementov.'