Zbirka Računalniškega muzeja

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

>>IBM naprave in sejem Sodobna elektronika 'IBM letos prvič na razstavi v Ljubljani. Poleg revolucionarnih električnih pisalnih strojev in diktirnih naprav, razstavljajo tudi specialne znanstvene računske naprave IBM 1620, ki jih je mogoče izredno lahko programirati. Jezik Fortran omogoča znanstvenikom, da rešujejo probleme, ne da bi se z računalnikom poprej spoznali, kupcem pa so na razpolago tudi že izdelani programi z različnih področij.' 'Nekaj naprav IBM imaemo že v državi. Največji sistem ima zvezni zavod v Beogradu. Ostale inštalacije pa Litostroj, Rade Končar, Fabrika kablova iz Svetozara FKS, TAM in drugi. Letos bodo instalirane naprave IBM 1401 v TAM in FKS. Že nekaj časa pa ga uporabljata rudnik Trepča in podjetje za distribucijo električne energije v Beogradu.' 'V TAMu pričakujejo, da bodo s pomočjo novega sistema na primer občutno zmanjšali vrednost rezervnih delov v skladišču. Lahko se uporablja za obračun osebnih dohodkov, z aobračun materiala in razne evidence, pa pri organizaciji priprave dela, v prodajni službi in za reševanje problemov znanstveno-tehnične narave.'

>>Zgodovina oddelka AOP v Železarni Jesenice 'V oktobru 1957 je bil v naši železarni ustanovljen oddelek za strojno obdelavo podatkov.. pripravljeni prostori v bivši Kovačevi stavbi, nasproti glavne pisarne. Takrat smo kupili prve stroje za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic IBM(421), v letu 1960 pa še dodatne stroje(602-A). Začetek je bil skromen, z majhno garnituro, z omejenim programom obdelave, vendar je bil ta začetek šola za organizatorski, programerski in operaterski kader. Od podjetij ki so takrat že imela naprave sta bila Litostroj in TAM. Pri njih smo dobili največ pomoči, ker so že imeli izkušnje. Začeli s 15 sodelavci, po pripravah je začela dotekati dokumentacija na luknjanih karticah. Mnogo mlajših mehanografskih oddelkov v državi je nato dobilo pomoč v našem oddelku, njihovemu kadru pa smo omogočili prakso pri nas in posredovali naše izkušnje. V desetih letih delovanja je obiskalo oddelek veliko skupin, ki so se zanimale za organizacijo in podrobnosti pri delu. Sedaj se intenzivno pripravljamo na uvedbo elektronskega računalnika IBM/360.'

>>Mehanografija v Sloveniji in uvajanje v MERX 'Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA.. v Nemčiji pa v letu 1941. V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let.Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot največje v podjetju EMO IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.''V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo.. v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Poskusna vpeljava obdelave podatkov v poslovalnici Agropromet v letošnjem letu.. dobri rezultati koristni za poslovnico in nove smernice za podjetje''nakup mehanografskih sredstev Nixdorf'

>>Licitacija Litostroj tabelirka IBM 421

>>20 let računalništva v Železarni Štore 'Dogovor o uvedbi AOP sklenjen že leta 1961 z EMO in Cinkarno Celje. Takrat začeli usposabljati kader-5 ljudi iz vseh treh podjetij-v mariborskem Zavodu za organizacijo in revizijo, praktični del usposabljanja pa je potekal v TAM-u. Cinkarna Celje je leta 1962 odstopila, z likvidacijo IBM Jugoslavija pa smo morali poiskati nov način da pridem do strojev. Leta 1963 je bil v EMO ustanovljen mehanografski oddelek, pri tem pa je pomagal strokovnjak iz TAM in Zavoda za organizacijo in revizijo. Leta 1964 se je oddelek še bolj kadrovsko okrepil, prve obdelave/preglede na podlagi novega sistema pa smo izvedli v Železarni Jesenice. K centru se je pridružila Kovaška industrija Zreče, še vedno pa smo iskali računske stroje. Takrat je bilo možno kupiti le dva elektronska računalnika IBM 1401 in GE Bull Gamma 10, ter klasično garnituro IBM 421. V Sloveniji so bile takrat nameščene te klasične garniture v TAM, Litostroj, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Leta 1966 smo pridobili to garnituro rabljeno od Narodne banke v Beogradu, računski stroj 602-A rabljen iz Avstrije in luknjalnike rabljene iz Sarajeva. Leta 1967 smo že izvedli prve obdelave.. tudi za KK Žalec. Leta 1968 je računski center EMO kupil nov elektronski računalnik IBM 360/25. V sedemdesetih se je obdelava širila na vse več področij. Leta 1978 je Železarna dobila svoj IBM 360/25, ki je bil prej rabljen v Lisca Sevnica. Ta je bil najet za krajši čas, da smo se osamosvojili. Leta 1981 smo v oddelku za avtomatizirano vodenje procesov dobili Apple II. Glede na omejene zmogljivosti računalnika, ni bilo mogoče izdelati vseh obdelav.. Najeli smo še IBM 370/135, ki je bil prej rabljen v Železarni Ravne. Priključenih je bilo 8 zaslonskih terminalov za interne potrebe. Ob prihodu je bilo v našem AOP izdelanih že več kot 1000 programov. Leta 1985 smo po dologotrajnih pripravah in čakanju na soglasje za uvoz pridobili nov računalnik IBM 4381, ki je omogočal interaktivno vnašanje in obdelavo podatkov. Istega leta je bil nabavljen tudi procesni računalnik Iskra Delta 644/160 z 9 zaslonskimi terminali. Skupaj z Železarno Ravne uvajamo avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

>>Prepočasi se uveljavlja procesno vodenje proizvodnje 'V Litostroj imamo dva večja računalnika, že 12 let IBM za poslovno informatiko, Delta 340 za tehnične izračune v projektivi.. jeseni dobimo nov IBM računalnik in več računalnikov za razne tehnične obdelave, računalnik za vodenje proizvodnje in vrednotenje meritev.. pa osebne računalnike s katerimi bomo opremili izobraževalni center.. v kadre in tehnologijo smo veliko vlagali, a jih še vedno ni dovolj..' 'V Iskra TV sprejemniki nimam lastnega računalnika imamo pa sistem za zajemanje podatkov s 14 terminali.. prek katerih smo povezani v Iskrin računalniški center.. nameravamo kupiti lasten računalnik in preiti na računalniško vodenje proizvodnje..' 'V Energoinvest imamo Delta 340, ki ga uporabljamo za tehnične in poslovne aplikacije.. z njim delamo izračune pred konstruiranjem transformatorjev.. uporabljamo ga tudi za knjigovodstvo, računovodstvo, obračun osebnih dohodkov, skladiščno poslovanje..' 'V Tekstil imamo dva Delta 700.. z enim obdelujemo celotno blagovno poslovanje na drugem pa materialno poslovanje vseh enot in podobno.. Letos nameravamo prvi Delta 700 zamenjati za Delta 4850. Nameravamo preiti v računalniško vodeno proizvodnjo.. načrtovanje proizvodnje, nabave in prodaje z računalnikom.. 'V Ljubljanskih mlekarnah/Mercarotju obdelujemo v RRC z njim pa smo povezani prek Delta 340.. na računalniku imamo materialno in finančno poslovanje, obračun osebnih dohodkov.. načrtujem gradnjo nove mlekarne kjer bo proizvodnja računalniško vodena.' 'V Ljubljani leta 1981 približno četrtina računalnikov Delta.. leta 1986 kar 56% Iskra Delta. Računalništvo si šele utira pot v proizvodnjo.. se pa vodilno končno začenjajo zavedati modernizacije.. kljub težkim razmeram načrtujejo uvajanje računalnikov.'

>>Sejem tehnike v Beogradu 'Zlasti je vzbujal zanimanje elektronski računalnik Zuse Z23, o katerem pišemo podrobneje in ga bomo v kooperaciji s tujo firmo izdelovali v Iskri.' >>Elektronski računalnik ZUSE Z-23 'V zadnjem desetletju so se po svetu zelo razmnožili elektronski računalniki. V naprednih državah jih uporabljajo ne samo v znanstveno raziskovalne namene ampak tudi v industriji za optimizacijo proizvodnega procesa.''Tudi v naši državi že marsikje uporabljamo elektronske računalnike. Po približni oceni v Sloveniji vsaj v 30 tovarnah. Nekaj naših institucij ima na posodo tuje elektronske računalnike, za katere plačujejo najemnino.'V 30ih TOVARNAH ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI??? PONOVLJEN NEPRAVILEN PODATEK IZ SZTR/01 DO JUNIJA 1960 JE BIL EDINI ELEKTRONSKI IBM705 V BEOGRADU! IN V LETU 1961 NAJ BI BILO ŠELE 25 RAČUNSKIH STROJEV V CELOTNI JUGOSLAVIJI. 'Razvijanje takega elektronskega računalnika na lastno roko bi bila predraga in preveč zamudna stvar, zato je Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju s podjetjem Zuse. Izdelovali naj bi 30% delov v zameno pa dobili ekvivalentno vrednost kompletnih računalnikov Z-23.' 'Računalnik deluje po na slednjem načelu: V teleprinter zapišemo celotno računsko nalogo. Poseben mehanizem prepiše to nalogo v jeziku računalnika na preluknjan trak ali kartico, od koder se podatki v oblaki električnih impulzov prenašajo na magnetni boben. Boben je dejansko ogromen spomin stroja, ki zabeleži celotno nalogo z vsemi variantami. Računalnik nato sam kliče in izvršuje posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko nazadnje pride ukaz iz bobna — spomina, stroj avtomatično vtisne rezultate na pisalni stroj. Med računanjem opazujemo potek na komandni mizi, ki signalizira morebitne napake. Hkrati mu lahko postavimo nalogo z 80 neznankami.' 'Ima 2.300 tranzistorejv in 6.700 diod in je torej docela tranzistoriziran. Njegov spomin obsega 90.112 decimalk. Prednost stroja nasproti drugim računalnikom so velike — na primer zavzema občutno manjši prostor, deluje ob majhni potrošnji električne energije (3-fazni tok — celotna poraba 2 KW) in ne potrebuje posebnih hladilnih naprav.'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Računski center 'Stroj Zuse Z-23, ki bo razstavljen v Iskrinem centru želi Računski center izkoristiti za pripravo na bodoče delo z lastnim strojem in popularizacijo dela z računskimi stroji.' 'Center bo organiziral predavanja, krožke, svetovanja in poziva k predložitvi problemov, ki naj se rešijo s strojem.'

>>Na IJS prvi tečaj za praktično uporabo Zuse Z-23 'Na tečaju se bo usposobilo 75 strokovnjakov iz raznih panog našega gospodarstva. V Iskri se pripravljajo na proizvodnjo računalnikov tega tipa. Izdelavo prvega je pričakovati prihodnjo jesen.'

>>ZUSE Z-23 poskusno obratuje v Ljubljani 'Oktobra se je predstavil na mednarodni razstavi elektronike v Ljubljani. Ni prepričal, da je sposobnejši kot živa svetovalka v turistuičnem uradu. Zdaj je postavljen v zgradbi Metalurškega inštituta v Ljubljani. Zaenkrat na poskusnem obratovanju, morda ostane pri nas.''Računalnik je uporaben za inženirje, tehnologe, ekonomiste, gospodarstvenike.. Primeren na primer za linearno programiranje s katerim se lahko ocenjuje uspešnost in ekonomičnost različnih možnosti pri gospodarskih, tehnoloških in podobnih postopkih in se najde zanje optimalne pogoje.'

>>Potek dela z elektronskim računalnikom v Računskem centru 'Že nekaj mesecev v obratovanju Zuse Z23. Mehanizacija in avtomatizacija nista omejeni samo na tovarne, temveč lahko razbremenijo dela tudi znanstvenike. Sodobne znanosti in tehnike si ne morem zamišljati brez računalnikov. Zaradi novega načina dela je potrebno marsikaj spremeniti.' 'Okrog novega računalnika najdemo same mlade ljudi. Vsak Petek se sestanejo in sestavijo urnik za prihodnji teden. Interesentov iz različnih inštitutov, zavodov in študentov iz univerze je dovolj. 9 matematikov, ki so že opravili izpit za operaterja Z-23 je dovolj da 24 ur dnevno zaposlijo stroj. Samostojne programerje imamo predvsem med matematiki, pa tudi med fiziki, strojniki, elektrotehniki, ekonomisti in gradbeniki. Matematik Janez Grad, ki je stalno pri stroju, uporabnikom pojasnjuje kako ga lahko uporabijo za reševanje svojih problemov. Dela ne bo zmanjkalo in kmalu en računalnik za znanstveno in tehnično delo ne bo več zadostoval.'

>>Zuse v paviljonu Iskre razstavlja elektronski računalnik 'Potnik, ki želi na oddih mora samo izpolniti nekaj vprašanj in naprava mu svetuje kje naj preživi dopust. Iskra je že sklenila s podjetjem Zuse pogodobo po katreri bo izdelovala del te naprave v zameno pa dobila popolne elektronske računalnike za prodajo.'

>>Zuse Z-23 razstavljen na beograjskem sejmu 'Po približni oceni bi v Sloveniji potrebovalo 40 tovarn takšen računalnik.' PRAKTIČNO PREPISAN ČLANEK 62/01 IZ DELA!!

>>Gospodarstvo tudi pri nas spoznava pomen modernih elektronskih računalnikov 'Obsežne računske naloge se kopičijo na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Moderni elektrosnki računalniki te probleme lahko rešujejo nekje desettisočkrat hitreje od računskih strojev.' 'Številne gospodarske organizacije ne morejo dovolj hitro dohajati rasti in obdelovati orjaške množine podatkov, na katerih sloni sodobno poslovanje vsake obsežnejše družbene ali ekonomske enote. Velika večina potrebnih operacij je na tem področju sicer neznansko preprosta a zelo zamudna.' 'Osnovo digitalnih računalnikov utemeljil Babbage, po njegovih načrtih leta 1944 zgradil relejni računalnik Aikens, temu so sledili še drugi takšni računalniki. Izdelali so jih v Angliji, v Nemčiji. Prvi elektronski računalnik leta 1945 na univerzi v Pennsylvaniji zgradila Eckert in Mauchely. Eniac zgrajen iz 18000 elektronk, 3000 signalnih žarnic, 5000 stikal, trošil 150kW in tehtal 30 ton. Odtlej je šel razvoj eksplozivno navzgor. Elektronke so nadomestili tranzistorji, ki imajo skoraj neskončno življensko dobo in ne potrebujejo posebnega hlajenja.'

'Konec petdesetih in začetek šestdesetih let je NIJS je za svoje raziskovalne potrebe najprej uporabljal računalnik IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Glavna programerja sta bila matematika Janez Grad in Cveto Trampuž. Takrat je bilo kar nekaj zanimanja tudi za analogne računalnike.' 'IMFM ustanovljen Aprila 1960.. Januarja 1961 je bil ustanovljen Računski center (RC) IMFM. Center je opravljal pedagoško, raziskovalno in storitveno dejavnost za zunanje uporabnike. Prvi predstojnik centra je bil Alojzij Vadnal, kmalu ga je nasledil Tomislav Skubic.' 'Raziskovalci z univerze in NIJS so sodelovali z Iskro pri razvoju sistemske programske opreme za te računalnike. Računalnik Z23 so imeli še v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.' 'Matematiki v RC IMFM: Zvonimir Bohte, Egon Zakrajšek, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet. Uporabljali še: Janez Lesjak, Janez Štalec, Dušan Magušar, Mira Vovk, Marjan Špegel, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Jure Zupan, Bojan Barlič, Jernej Kozak, Saša Divjak, Zdenko Breška, Iztok Kovačič, in drugi..' 'Janez Štalec je sodeloval s prof.Konstantinom Momirovičem iz Zagreba pri programiranju statističnih metod. Iz tega je kasneje na IBM 1130 zrastel program SS (Statistical System).' 'O uporabi elektronskega računalnika pri pouku matematike na Ekonomski fakulteti.. Za študijsko leto 1966 je Sklad za šolstvo določil sredstva za uporabo elektronskega računalnika v Računskem centru.. za 50 ur strojnega računanja.' 'Ob nabavi Z-23 je imela v učnem načrtu predmet programiranje samo tehniška matematika na FNT, kasneje je ta predmet uvedla še FE.. Center je prevzel izvedbo programerskih tečajev za študente različnih smeri in za vse druge zainteresirane ustanove. Na začetku učili programiranja v internem kodu, ker drugih možnosti ni bilo, pozneje smo prejeli od Zuse zadovoljive prevajalnike za simbolične jezike.. avtokod in Algol.. vendar je bila uporaba zaradi majhnega spomina in počasnosti zelo omejena. Operaterski izpit je opravilo več kot 20 kandidatov.' 'Najpomembnejša področja uporabe računalnika linearno programiranje, statistika, statika in geodezija.. pogoste tudi tehnične ekspertize, na primer proračuni transformatorjev, turbin, električnih filtrov. Z-23 do leta 1968 edini računalnik namenjen raziskovanju in izobraževanju.' 'Zavod za Statistiko Univac 1004 II leta 1964, Splošna plovba Piran NCR 390 leta 1966..' 'Računalništvo se je v šestdesetih razvijalo tudi na (N)IJS (Železnikarjeva skupina) in na Fakulteti za elektrotehniko (Virant, Hodžar, Bremšak, Gyergyek, Leskovar, Gruden).'

>>

>>Kritika Republiškega računskega centra in nakupa novega Cyber 72 'Strokovnjaka OECD ocenjujeta, da kljub temu, da so podjetja naletela na težave zaradi pomanjkanja prakse in znanja, so imela očitne uspehe in koristi na račun nakupa in uporabe računalnikov. Ocenjujeta da novi Cyber 72 ne bo izkoriščen, odločitev za nakup sloni predvsem na velikih potrebah IJS, skupne potrebe partnerjev pa so manjše. Uporabo terminalov uvajajo zato da se materialni stroški čimbolj razdelijo na več deležnikov.' 'Univerza, ki je odgovorna za delovanje računalnika, namerava razviti službo z močno orientacijo na software-u''Tudi univerza meni da jih je IJS nadigral'

>>Najsodobnejši računalnik Cyber 70 v RRC Ljubljana 'Republiški računski center v Ljubljani je član uporabniške skupine European Control Data Users Group in skupine VIM (6000) in ima zato na razpolago ogromno programov iz bibliotek in drugih uporabniških skupin.'

>>Cyber 72 podrobna analiza 'Največji računalnik v YU in v širšem vzhodnem območju Evrope. Smo sredi nekakšne eksplozije računalnikov, v SLO montiranih ali naročenih 130 računalnikov, tako da se približujemo najrazvitejšim, je pa še vedno marsikateri računalnik preslabo izkoriščen, ker ni izurjenih strokovnjakov''Novi center na Viču je zametek enotnega računalniškega omrežja, ki lahko služi za velika podjetja, inštitute, javno upravo, zdravstvo, šolstvo'

>>Predstavitev RRC in Cyber 72/24 'Ustanoviteljem SRS, Iskra in UniLj so se pridružili še Ljubljanske mlekarne, GP Obnova, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Izobraževalna skpunost SRS, Sklad Boria Kidriča in Klinična bolnišnica Ljubljana' 'Takšnih strojev je v Evropi kakšnih 50''Partnerjem je na razpolago kopica programov' 'Če je bil stegenjski zgolj velik računalnik, prevzem zdaj RRC nase skrb za širjenje nove miselnosti o uporabi računalnikov. Nosilci razvoja sodobnega sveta so tisti, ki obvladajo najsodobnejšo računalniško in drugo tehniko' 'Računalnik bo omogočal univerzi sistematično uvajanje pouka računalništva in pouka s pomočjo računalnika v vse vrste rednega študija''RRC bo pripravil tečaje za zdravnike, inženirje, znanstvenike, statistike, finančnike in druge.' 'Ponuja se možnost, da bi bili prek terminalov priključeni vsi zdravstveni domovi v državi'

>>Opis opreme in delovanja v RRC 'V GG Slovenj Gradec obdelava podatkov s povezavo na RRC prek terminal, dokler še nimamo računalnika bomo podatke tedensko nesli v RRC'

Zgodovina RRC-ja sega v leto 1968, ko je RRC začel delovati znotraj Instituta »Jožef Stefan«. RRC se je osnoval v okviru instituta kot Republiški računski center. V letu 1968 je bil kupljen prvi srednje velik računalnik CDC 3300 za tri ustanovitelje, pozneje pa se je z instalacijo zmogljivega računalniškega sistema CYBER 70 v letu 1972 sistem razširil in omogočal računalniške zmogljivosti za devet ustanoviteljev. V letu 1977 je bila kupljena nova naprava CYBER 172. Oba sistema sta zagotavljala skupne računalniške zmogljivosti za več kot 20 ustanoviteljev, z 32 daljinskimi priključki, kar je bilo v tistem času izjemen organizacijski in tehnološki uspeh. Sistem je veljal za enega večjih v Evropi in največjega na Balkanu.'

>>Ob prvi obletnici delovanja računalnika Cyber 72-24 v RRC 'RRC ustanovili 1968 Izvršni svet SRS, Iskra in Univerza v Ljubljani z inštituti. S skupnimi sredstvi namestili CDC 3300. Ustanovitelj prosili IJS naj upravlja z računalnikom, RRC pa je postal samostojna enota znotraj inštituta. Financirajo ga vsi partnerji. Zaradi hitrega porasta se je že v enem letu pokazalo, da bodo zmogljivosti premajhne, nadgrajevanje pa nesmotrno. Ker je sodelovanje uspešno so se partnerji odločili, da poskušajo pridobiti dodatne partnerje in s skupnimi sredstvi kupijo še večji računalnik, ki bo imel tudi večje možnosti za nadaljno razširitev. Pristopili Ljubljanske mlekarne, Gradbne podjetje Obnova, PZ Gozdnogospodarskih organizacij, kasneje pa še Izobraževalna skupnost SRS, Sklad Borisa Kidriča, Klinične bolnice v Ljubljani in Republiška skupnost za ceste. Skupaj kupili CDC Cyber 72-24.' 'Po enoletnem obratovanju že potrjuje daljnovidnost odločitve. Deluje v dveh izmenah, izkoriščenih pa je približno 80% zmogljivosti, ki so na volj v rednem obratovalnem času. Dnevno se obdela tudi do 1000 poslov. Priključenih že 14 kartično-printerskih terminalov, nekateri v oddaljenih krajih.. Kočevju, Zagrebu, Sarajevu, Novi Gorici ipd. Preko njih se obdela več kot polovica poslov. Še veliko možnosti za nadgrajevanje računalnika in povezovanje v računalniško mrežo Slovenije.' 'Naloga IJS, da skrbi za nemoteno delovanje, za razširitev obdelave, za vzgojo kadrov.. skupina za šolstvo organizira različne tečaje. V letih 72/73 tečaje zaključilo več kot 500 udeležencev. Ne manjka pa težav, ki so povezane z dejstvom, da je RRC bolj kot druge enote inštituta izpostavljen trgu.'

>>RRC in Cyber 72 'Nakup Cyber 72 je omogočil RRC, da se je prelevil v zametek ali jedro prihodnjega neogibnega enotnega ali sklenjenega računalniškega sistema v Sloveniji. V to smer gre tudi svetovni razvoj. Povezan je s terminali po celi državi in v načrtu povezava z nekaj točkami v Jugoslaviji, zveza z Zagrebom in Sarajevom že vzpostavljena' 'V letu 1973 67% izkoriščen, najkasneje konec 1974 bomo prešli na tri izmene.''Zmogljivosti računalnika rastejo hitreje kot njegova cena, obenem pa omogočajo večje nadgradnje, zato so nakupi velikih sistemov veliko bolj racionalni. Druga prednost je lažje programiranje v višjih jezikih in možnost uporabe programskih paketov, ki lahko rešujejo celovitejše probleme. Velik računalnik tudi lahko rešuje bolj kompleksne probleme. Tretja prednost je koncentracija in specializacija kadrov' 'Obris informacijskega sistema.. Nekaj večjih računalnikov povezanih s hitrimi linijami za prenos podatkov, znotraj tega pa je priključeno veliko majhnih računalnikov za dostop do zmogljivosti velikih računalnikov' 'V Sloveniji do Septembra 1972 87 pogojnih računalnikov.. potrebno bo natančno evidentirati zmogljivosti in ugotoviti skladnost sistemov' 'Kot terminale za Cyber ne uporabljamo samo CDC, temveč tudi IBM in HP sisteme'

>>Občin Vič-Rudnik sedežnajvečjega računalnika na Balkanu 'Računalnik je v le nekaj mesecih obdelal več podatkov kot vse dosedanje generacije znanstvenikov, statistikov, gospodarstvenikov v Sloveniji. V trenutku lahko opravi naloge, ki bi jih skupina znanstvenikov opravljala celo življenje. Na ta zelo zmogljiv računalnik pa se je mogoče priključiti tudi z daljinskimi priključki. Smiselno je, da o priključku razmišljajo lokalna podjteja, čeprav se vanj vključujejo iz vse države.'