Zbirka Računalniškega muzeja

>>Priprave pred uvedbo računalnika v Železarna Ravne 'Uvedli vrsto ukrepov, na podlagi katerih bodo dobili stalen dotok dokumentacije, ki bo osnova za obdelavo podatkov na visoki mehanografiji'

>> Začetek avtomatične obdelave podatkov 'Priprave na delo z malim računalnikom KIENZLE 6000, ki smo ga dobili ob koncu lanskega leta''Razbremenjuje dosedanje zastarele Ascota.''Dogovor za obdelavo tudi v Ljubljani na IBM 370/135'

>>Elektronska obdelava podatkov v Železarni Ravne

>>Mali računalnik KIENZLE 6000 bo opravljal veliko delo v Železarni Ravne 'Istočasno se intenzivno organizacijsko in kadrovsko pripravlja na dobavo sistema IBM 370/135 konec prihodnjega leta. Za prehod smo se odločili zaradi dotrajanosti knjižnih strojev Ascota na katerih je dosedaj potekal del obračuna, zaradi dodatnih zahtev in številnih prednosti računalniške obdelave. Naloga je bila izredno obsežna, saj je zahtevala poleg izdelave programa še velike organizacijske priprave.. nov sistem postavljajo pred uporabnike tudi večje zahteve pri pripravi podatkov.. Važno je da so do uvedbe rešena vsa sistemska vprašanja.'

>>Nameščen nov računalnik IBM 370/135 'V železarni smo se na obdelavo podatkov z računalnikom pripravljali že več let, zadnji dve leti pa intenzivno.. že od leta 1967 sistematicno urejali tehnološke predpise, normative materiala, delovne dokumentacije in uvajali novega termiranja proizvodnje itd.. Ekipa se je 1971 začela dodatno izobraževati, hkrati pa so začeli z organizacijskimi pripravami in pisanjem programov za posamezne naloge. Kienzle 6000 je omogočil obdelavo nekaterih lažjih nalog, zahtevnejše pa smo posredovali v Železarno JEsenice in IBM center v Radovljici in Ljubljani.'

>>Priprave na novi računalnik IBM 370/135 v Železarni Ravne 'Dejavnost v INDOK centru postavljena na trdne temelje in naloge razvoja so postavljene z jasnimi cilji. Delo je sicer zelo obsežno, ker gre za formiranje popolnoma nove dejavnosti, ki pa je zelo pomembna in v novem sistemu računalniške obdelave nepogrešljiva.. V letošnjem letu je bil izdan katalog mehanskih lastnosti naših jekel na podlagi računalniške obdelave večletne dokumentacije.. V začetku leta je bila v metalurških laboratorijih, fazni kontroli topilnice in v kemijskem oddelku za končno kemijsko sestavo šarže uvedena nova dokumentacija za zajemanje podatkov o rezultatih preiskav in meritev. Nova dokumentacija je prirejena avtomatski obdelavi podatkov. V delu so številni in zelo zahtevni kontrolni programi za izvirne podatke, s katerimi bomo ažurno polnili banko podatkov na magnetnih trakovih.. V okviru priprav na novi računalniki programe prevajamo v jezik PL/I za IBM 370.' 'Z Metalurškim inštitutom v Ljubljani smo naredili študijo o možnostih uvajanja procesnega računalnik a za vodenje elektro obločnih peči.'

>>Mali računalnik KIENZLE 6000 bo opravljal veliko delo v Železarni Ravne 'Istočasno se intenzivno organizacijsko in kadrovsko pripravlja na dobavo sistema IBM 370/135 konec prihodnjega leta. Za prehod smo se odločili zaradi dotrajanosti knjižnih strojev Ascota na katerih je dosedaj potekal del obračuna, zaradi dodatnih zahtev in številnih prednosti računalniške obdelave. Naloga je bila izredno obsežna, saj je zahtevala poleg izdelave programa še velike organizacijske priprave.. nov sistem postavljajo pred uporabnike tudi večje zahteve pri pripravi podatkov.. Važno je da so do uvedbe rešena vsa sistemska vprašanja.'

>>Nameščen nov računalnik IBM 370/135 'V železarni smo se na obdelavo podatkov z računalnikom pripravljali že več let, zadnji dve leti pa intenzivno.. že od leta 1967 sistematicno urejali tehnološke predpise, normative materiala, delovne dokumentacije in uvajali novega termiranja proizvodnje itd.. Ekipa se je 1971 začela dodatno izobraževati, hkrati pa so začeli z organizacijskimi pripravami in pisanjem programov za posamezne naloge. Kienzle 6000 je omogočil obdelavo nekaterih lažjih nalog, zahtevnejše pa smo posredovali v Železarno JEsenice in IBM center v Radovljici in Ljubljani.'

>>Priprave na novi računalnik IBM 370/135 v Železarni Ravne 'Dejavnost v INDOK centru postavljena na trdne temelje in naloge razvoja so postavljene z jasnimi cilji. Delo je sicer zelo obsežno, ker gre za formiranje popolnoma nove dejavnosti, ki pa je zelo pomembna in v novem sistemu računalniške obdelave nepogrešljiva.. V letošnjem letu je bil izdan katalog mehanskih lastnosti naših jekel na podlagi računalniške obdelave večletne dokumentacije.. V začetku leta je bila v metalurških laboratorijih, fazni kontroli topilnice in v kemijskem oddelku za končno kemijsko sestavo šarže uvedena nova dokumentacija za zajemanje podatkov o rezultatih preiskav in meritev. Nova dokumentacija je prirejena avtomatski obdelavi podatkov. V delu so številni in zelo zahtevni kontrolni programi za izvirne podatke, s katerimi bomo ažurno polnili banko podatkov na magnetnih trakovih.. V okviru priprav na novi računalniki programe prevajamo v jezik PL/I za IBM 370.' 'Z Metalurškim inštitutom v Ljubljani smo naredili študijo o možnostih uvajanja procesnega računalnik a za vodenje elektro obločnih peči.'

>>Možnosti uvajanja procesnih računalnikov na elektro obločne peči 'Večina procesnih računalnikov deluje samostojno, IBM System 7 pa lahko deluje v povezavi z večjim sistemo od koder črpa podatke za delovanje.. V železarni stojimo pred odločitvijo, kdaj in kako uvesti procesni računalnik v jeklarno za vodenje peči. Letos jeseni bo predvidoma nameščen IBM 370/135, na katerega lahko priključimo več terminalov in procesne računalnike. Za vodenje bi lahko uporabljali kar terminale, vendar bi bili pri tej izvedbi omejeni na digitalne vhode in izhode in nebi mogli izvesti celotnega vodenja.'

>>O delovanju procesnega računalnika IBM System 7 v jeklarni 'Julija 1977 se je v obeh jeklarnah pričela uporaba procesnega računalnika. V razmeroma kratkem času se je v jeklarni pokazala učinkovitost uporabe. že v prvih mesecih uporabe je doseženo znatno znižanje materialnih stroškov, povečana je enakomernost končne kemijske sestave in znižan odstotek zgrešenih legirnih elementov.'

>>Delta 4850 v Železarni Ravne 'Za procesno in operativno računalniško vodenje smo predlagali nakup DELTA 4850. Ta bo omogočil nadaljni razvoj projektov materialnega poslovanja, planiranja zmogljivosti in terminiranja.'

>>O kvantometrih v laboratoriju Železarna Ravne 'Nova kvantometrska oprema obsega dva kvantometra (rentgenski in emisijski) in dva pripadajoča računalnika DEC PDP-11/05 prirejena za upravljanje kvanotmetra, izračunavanje korektur in rezultatov.'

>>Uporaba računalnika za potrebe metalurških procesov v Jeklarni 'Leta 1976 oblikovali ekipo za uvedbo procesnega računalništva v slovenske železarne. Poudarek na opremi, ki jo je kupila Železarna Ravne in možnosti, da bi Železarna Štore pristopila k uporabi. Opremo za oddaljeno povezavo zaradi težav u uvozom dobili šele leta 1980, k uporabi pristopili 1981. Še naprej delamo na poenotenju strojnih in programskih rešitev. Dosežen prihranek 5%.'

>>Sejem tehnike v Beogradu 'Zlasti je vzbujal zanimanje elektronski računalnik Zuse Z23, o katerem pišemo podrobneje in ga bomo v kooperaciji s tujo firmo izdelovali v Iskri.' >>Elektronski računalnik ZUSE Z-23 'V zadnjem desetletju so se po svetu zelo razmnožili elektronski računalniki. V naprednih državah jih uporabljajo ne samo v znanstveno raziskovalne namene ampak tudi v industriji za optimizacijo proizvodnega procesa.''Tudi v naši državi že marsikje uporabljamo elektronske računalnike. Po približni oceni v Sloveniji vsaj v 30 tovarnah. Nekaj naših institucij ima na posodo tuje elektronske računalnike, za katere plačujejo najemnino.'V 30ih TOVARNAH ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI??? PONOVLJEN NEPRAVILEN PODATEK IZ SZTR/01 DO JUNIJA 1960 JE BIL EDINI ELEKTRONSKI IBM705 V BEOGRADU! IN V LETU 1961 NAJ BI BILO ŠELE 25 RAČUNSKIH STROJEV V CELOTNI JUGOSLAVIJI. 'Razvijanje takega elektronskega računalnika na lastno roko bi bila predraga in preveč zamudna stvar, zato je Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju s podjetjem Zuse. Izdelovali naj bi 30% delov v zameno pa dobili ekvivalentno vrednost kompletnih računalnikov Z-23.' 'Računalnik deluje po na slednjem načelu: V teleprinter zapišemo celotno računsko nalogo. Poseben mehanizem prepiše to nalogo v jeziku računalnika na preluknjan trak ali kartico, od koder se podatki v oblaki električnih impulzov prenašajo na magnetni boben. Boben je dejansko ogromen spomin stroja, ki zabeleži celotno nalogo z vsemi variantami. Računalnik nato sam kliče in izvršuje posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko nazadnje pride ukaz iz bobna — spomina, stroj avtomatično vtisne rezultate na pisalni stroj. Med računanjem opazujemo potek na komandni mizi, ki signalizira morebitne napake. Hkrati mu lahko postavimo nalogo z 80 neznankami.' 'Ima 2.300 tranzistorejv in 6.700 diod in je torej docela tranzistoriziran. Njegov spomin obsega 90.112 decimalk. Prednost stroja nasproti drugim računalnikom so velike — na primer zavzema občutno manjši prostor, deluje ob majhni potrošnji električne energije (3-fazni tok — celotna poraba 2 KW) in ne potrebuje posebnih hladilnih naprav.'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Računski center 'Stroj Zuse Z-23, ki bo razstavljen v Iskrinem centru želi Računski center izkoristiti za pripravo na bodoče delo z lastnim strojem in popularizacijo dela z računskimi stroji.' 'Center bo organiziral predavanja, krožke, svetovanja in poziva k predložitvi problemov, ki naj se rešijo s strojem.'

>>Na IJS prvi tečaj za praktično uporabo Zuse Z-23 'Na tečaju se bo usposobilo 75 strokovnjakov iz raznih panog našega gospodarstva. V Iskri se pripravljajo na proizvodnjo računalnikov tega tipa. Izdelavo prvega je pričakovati prihodnjo jesen.'

>>ZUSE Z-23 poskusno obratuje v Ljubljani 'Oktobra se je predstavil na mednarodni razstavi elektronike v Ljubljani. Ni prepričal, da je sposobnejši kot živa svetovalka v turistuičnem uradu. Zdaj je postavljen v zgradbi Metalurškega inštituta v Ljubljani. Zaenkrat na poskusnem obratovanju, morda ostane pri nas.''Računalnik je uporaben za inženirje, tehnologe, ekonomiste, gospodarstvenike.. Primeren na primer za linearno programiranje s katerim se lahko ocenjuje uspešnost in ekonomičnost različnih možnosti pri gospodarskih, tehnoloških in podobnih postopkih in se najde zanje optimalne pogoje.'

>>Potek dela z elektronskim računalnikom v Računskem centru 'Že nekaj mesecev v obratovanju Zuse Z23. Mehanizacija in avtomatizacija nista omejeni samo na tovarne, temveč lahko razbremenijo dela tudi znanstvenike. Sodobne znanosti in tehnike si ne morem zamišljati brez računalnikov. Zaradi novega načina dela je potrebno marsikaj spremeniti.' 'Okrog novega računalnika najdemo same mlade ljudi. Vsak Petek se sestanejo in sestavijo urnik za prihodnji teden. Interesentov iz različnih inštitutov, zavodov in študentov iz univerze je dovolj. 9 matematikov, ki so že opravili izpit za operaterja Z-23 je dovolj da 24 ur dnevno zaposlijo stroj. Samostojne programerje imamo predvsem med matematiki, pa tudi med fiziki, strojniki, elektrotehniki, ekonomisti in gradbeniki. Matematik Janez Grad, ki je stalno pri stroju, uporabnikom pojasnjuje kako ga lahko uporabijo za reševanje svojih problemov. Dela ne bo zmanjkalo in kmalu en računalnik za znanstveno in tehnično delo ne bo več zadostoval.'

>>Zuse v paviljonu Iskre razstavlja elektronski računalnik 'Potnik, ki želi na oddih mora samo izpolniti nekaj vprašanj in naprava mu svetuje kje naj preživi dopust. Iskra je že sklenila s podjetjem Zuse pogodobo po katreri bo izdelovala del te naprave v zameno pa dobila popolne elektronske računalnike za prodajo.'

>>Zuse Z-23 razstavljen na beograjskem sejmu 'Po približni oceni bi v Sloveniji potrebovalo 40 tovarn takšen računalnik.' PRAKTIČNO PREPISAN ČLANEK 62/01 IZ DELA!!

>>Gospodarstvo tudi pri nas spoznava pomen modernih elektronskih računalnikov 'Obsežne računske naloge se kopičijo na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Moderni elektrosnki računalniki te probleme lahko rešujejo nekje desettisočkrat hitreje od računskih strojev.' 'Številne gospodarske organizacije ne morejo dovolj hitro dohajati rasti in obdelovati orjaške množine podatkov, na katerih sloni sodobno poslovanje vsake obsežnejše družbene ali ekonomske enote. Velika večina potrebnih operacij je na tem področju sicer neznansko preprosta a zelo zamudna.' 'Osnovo digitalnih računalnikov utemeljil Babbage, po njegovih načrtih leta 1944 zgradil relejni računalnik Aikens, temu so sledili še drugi takšni računalniki. Izdelali so jih v Angliji, v Nemčiji. Prvi elektronski računalnik leta 1945 na univerzi v Pennsylvaniji zgradila Eckert in Mauchely. Eniac zgrajen iz 18000 elektronk, 3000 signalnih žarnic, 5000 stikal, trošil 150kW in tehtal 30 ton. Odtlej je šel razvoj eksplozivno navzgor. Elektronke so nadomestili tranzistorji, ki imajo skoraj neskončno življensko dobo in ne potrebujejo posebnega hlajenja.'

'Konec petdesetih in začetek šestdesetih let je NIJS je za svoje raziskovalne potrebe najprej uporabljal računalnik IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Glavna programerja sta bila matematika Janez Grad in Cveto Trampuž. Takrat je bilo kar nekaj zanimanja tudi za analogne računalnike.' 'IMFM ustanovljen Aprila 1960.. Januarja 1961 je bil ustanovljen Računski center (RC) IMFM. Center je opravljal pedagoško, raziskovalno in storitveno dejavnost za zunanje uporabnike. Prvi predstojnik centra je bil Alojzij Vadnal, kmalu ga je nasledil Tomislav Skubic.' 'Raziskovalci z univerze in NIJS so sodelovali z Iskro pri razvoju sistemske programske opreme za te računalnike. Računalnik Z23 so imeli še v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.' 'Matematiki v RC IMFM: Zvonimir Bohte, Egon Zakrajšek, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet. Uporabljali še: Janez Lesjak, Janez Štalec, Dušan Magušar, Mira Vovk, Marjan Špegel, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Jure Zupan, Bojan Barlič, Jernej Kozak, Saša Divjak, Zdenko Breška, Iztok Kovačič, in drugi..' 'Janez Štalec je sodeloval s prof.Konstantinom Momirovičem iz Zagreba pri programiranju statističnih metod. Iz tega je kasneje na IBM 1130 zrastel program SS (Statistical System).' 'O uporabi elektronskega računalnika pri pouku matematike na Ekonomski fakulteti.. Za študijsko leto 1966 je Sklad za šolstvo določil sredstva za uporabo elektronskega računalnika v Računskem centru.. za 50 ur strojnega računanja.' 'Ob nabavi Z-23 je imela v učnem načrtu predmet programiranje samo tehniška matematika na FNT, kasneje je ta predmet uvedla še FE.. Center je prevzel izvedbo programerskih tečajev za študente različnih smeri in za vse druge zainteresirane ustanove. Na začetku učili programiranja v internem kodu, ker drugih možnosti ni bilo, pozneje smo prejeli od Zuse zadovoljive prevajalnike za simbolične jezike.. avtokod in Algol.. vendar je bila uporaba zaradi majhnega spomina in počasnosti zelo omejena. Operaterski izpit je opravilo več kot 20 kandidatov.' 'Najpomembnejša področja uporabe računalnika linearno programiranje, statistika, statika in geodezija.. pogoste tudi tehnične ekspertize, na primer proračuni transformatorjev, turbin, električnih filtrov. Z-23 do leta 1968 edini računalnik namenjen raziskovanju in izobraževanju.' 'Zavod za Statistiko Univac 1004 II leta 1964, Splošna plovba Piran NCR 390 leta 1966..' 'Računalništvo se je v šestdesetih razvijalo tudi na (N)IJS (Železnikarjeva skupina) in na Fakulteti za elektrotehniko (Virant, Hodžar, Bremšak, Gyergyek, Leskovar, Gruden).'

>>

>>Povezovanje treh železarn! 'Osnoval naj bi se poseben team predstavnikov vseh treh železarn za dosego večje enotnosti, uvajanje iste nomenklature in skupno uporabo računalnika, ki ga bo dobila železarna Jesenice'

>>Priprave na nakup in delo z IBM 360 'Dvodnevni seminar o moderni organizaciji proizvodnje oziroma strojnem obdelovanju proizvodnih podatkov. Seminarja se je udeležilo čez 50 ljudi iz naše železarne in drugih podjetij. Predstavnike so poslali iz Železarna Zenica, Železarna Ravne, Železarna Štore, IMPOL iz Slovenske Bistrice in ERČ Svetozarevo. Organiziran v zvezi s pripravami na prehod obračuna proizvodnje z IBM/360.'

>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

>>Intertrade odprl center za elektronsko obdelavo v Ljubljani 'Namestili IBM 360/40-POPRAVEK, center bo odprtega tipa in bo tudi omogočala kupcem IBM računalnikov uporabo v primeru izpada latnih računalnikov'

>>Obdelava receptov z računalnikom v RZS 'Zapletlo se je pri optičnem čitalniku, stari preslab, novi obtičal na carini. Zdaj nadomeščajo skeniranje zaostalih receptov. Z računalnikom pa tudi ne gre gladko, RZS je vezana na računalnik pri Intertadeu, ta pa mora računalnik po pogodbi vrniti konec tega leta, vsi upi so usmerjeni v realizacijo najema lastnega računalnika'

>>IBM šolski center v Grajskem dvoru v Radovljici končno dobil tudi računalnik

>>O povezavi RCUM v Jupak 'V Jugoslaviji se marljivo opremljamo z računalniki, potrebno pa bo tudi graditi omrežje za prenos podatkov, ki je pri nas še vedno šibko. PTT je potrebno omogočiti, da omrežje širi in povečuje hitrost. RCUM z 9 računalniki in 250 terminali se je zdaj neposredno vključila v omrežje.. v naš javni katalog je vnešenih že okrog 100.000 enot.. v centru pa smo ravnokar namestili računalnik DEC VAX 8800.'

>>Modernizacija informacijskega sistema in vloga knjižnic 'V Sloveniji imamo že kar nekaj lokalnih zbirk bibilografskih podatkov, ki večinoma gostujejo na treh velikih sistemih RRC, RCU, RCUM. Knjižnice se sedaj povezujejo v mrežo, da bo priprava in obdelava podatkov bolj racionalna in bodo podatki bolj dostopni uporabnikom.' 'KIS je sestavni del družbenega sistem informiranja in najtesneje sodeluje s strokovnimi informacijskimi centri, ki predstavljajo SZTI, pri sestavi strokovnih baz podatkov in pospeševanju pretoka. Nosilka KIS je NUK in skrbi za koordinirano obdelavo gradiv. Razvojni cilji so zagotoviti hiter in učinkovit pretok podatkov, univerzalno dostopnost, zmanjšanje stroškov delovanja knjižnic. Cilje je izdelava računalniške nacionalne bibliografije, preobrazba tradicionalnih in računalniških katalogov v vzajemne podatkovne zbirke, okrepitev tehnološke osnove, nadaljni modularen razvoj programske opreme za avtomatizacijo knjižnic. Zaenkrat vnašata podatke samo NUK in UKM. V obdelavo gradiva za vzajemni katalog naj bi se postopno vključile vse univerzitetne, specialne in splošne knjižnice. V lastne lokalne kataloge bodo preslikovale podatke iz vzajemnega kataloga. Do izgradnje vzajemnega kataloga bo sigurno pretekl še nekaj let. Skupnost jugoslovanskih knjižnic je predstavila vizijo KIS za celotno Jugoslavijo.' 'Za KIS je potrebno zagotoviti enotno oziroma združljivo strojno in programsko opremo podprto z ustrezno komunikacijsko tehnologijo. RCUM se je lotil projekta za razvoj programske opreme v sodelovanju z UKM in NSB Zagreb. Zasnova programov modularna in omogoča postopno nadgradnjo. 1.faza: online katalogizacija, neposredno iskanje in izpis podatkov, sistem izposoje, 2.faza: medknjižnična izposoja, komunikacija z domačimi in tujimi bankami podatkov, elektronska komunikacija, 3.faza: nakup gradiva. Struktura strojne opreme: DEC VAX 8800 v RCUM, MicroVAX v podsistemih večjih uporabnikov + pametni terminali in mikroračunalniki, pasivni terminali. Povezava sistemov prek JUPAK, prek najetih povezav ali komutiranega PTT omrežja.'

>>Informacijski servisi na DEC VAX 8800 v RCUM 'Železarna Ravne s pomočjo povezave JUPAK in računalnika IBM PC AT vzpostavila stalen dostop do računalnika VAX 8800 v RCUM, ki nudi bibilografske baze podatikov KIS (vzajemni katalog domačih publikacij in tujih serijskih publikacij), specializirane domače baze podatkov SZTI (Biomedicina Slovenica, ekonomija, strojništvo, tekstil) in tuje baze podatkov (Dialog, Western Library Network, Datastar, Frascati, Chemical abstracts, MIC, DIMDI). Omogoča pa tudi elektronsko pošto med uporabniki (VEKŠ, UKM, VPŠ, Pedagoška fakulteta, Univerza Maribor..).' >>Kaj so lokalne mreže?