Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
Onkološki inštitut
- Kupili / gostili:
-
1977 - HP 2100A
- Imeli dostop do:
-
1962 - ZUSE Z-23
pri IMFM - Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko
- Viri:
-
IJS Novice (22.12.1977)
>>Modularni mikroračunalnik 'Sodelavci IJS so od samega začetka mikroračunalniške tehnologije upeljevali to v inštrumente in avtomatiko delovnih in merilnih procesov. Uspeh pri avtomatizirani meteo postaji, prevozni merilnicim krmiljenju spektrometra, pri upravljanju betonarne, krmiljenju scenske razsvetljave je samo potrditevm da bodo mikroračunalniki izpodrinili druge računalnike.. tudi v zahtevnejših primerih kot je upravljanje procesov in obdelava poslovnih in tehničnih podatkov. V teh primerih ni bil mišljen kot podsestav, temveč kot povezan/integralen del z ostalimi, saj taka uporaba omogoča res popolno izrabo njegovih zmogljivosti, zahteva pa precej drugega razvojnega dela. Zato je prilagajanje mikroraunalnika je ekonomsko upravičeno le v velikih serijah. Poskušali smo poiskati rešitev z najmanjšimi stroški, ki vključuje tako opremo kot prilagoditev, ta pa je privedla do izgradnje sistema MIKRO M, ki je primeren za avtomatizacijo zbiranja podarkov in upravljanje malih in srednje velikih procesov.' 'Mikro M je mikroračunalnik v modularni izvedi in ima nabor perifernih modulov, tako da je z malo truda možno prilagoditi zmogljivost in vhodno-izhodne povezave potrebam procesa. Izveden je na standardnem eu vezju velikosti 100x160mm in ima 8-bitni mikroprocesor, 61Kb pomnilnika, pa analogne module, kot analogne digitalne prretvornike, programabilne ojačevalnike in izbiralnike signalov.. in digitalne module za komunikacijo s perifernimi enotami pisalnikom, kasetnikom itd... Vsebuje še operacijski sistem s programi za upravljanje perifernih enot.' 'Sistem je prestal test v prenosni merilnici laboratorijskega tipa, vgrajujemo ga pa tudi kot dopolnilo k reaktorski inštrumentaciji. Uspešno se je izkazal tudi v sodelovanju z industrijo pri izdelavi prototipne avtomatizacije zahtevnejšega odbelovalnega stroja. Glede na zanesljivost in prilagodljivost pričakujemo uporabo razvitega sistema pri avtomatizaciji industrijskih procesov, pri raziskovalnem delu n različnih tehniških meritvah.' >>Udeležba na simpoziju o uporabi računalnikov v kemijskem inženirstvu 'Udeležba pomembna, ker je tematika zelo blizu problematiki, s katero se ukvarjamo na odseku za avtomatiko in biokibernetiko, posebej v zvezo z nalogami za dmačo procesno industrijo.. za tovarne Krka, Salonit, Železarna Ravne in Lek.' >>Predstavili JANUS III, krmilnik in programska oprema 'Vključuje modularni vmesniški sistem, ki omogoča povezavo različnih naprav s poljubnim računalnikom. Računalniški sistem janus iii za zbiranje in obdelavo podatkov v jedrski medicini je bil razvit v sodelovanju Laboratorija za jedrsko elektroniko in Radioiztopnega laboratorija IOnkološkega inštituta. Programski sistem je zgrajen na osnovi operacijskega sistema DOS III in vsebuje nekaj deset med seboj kompatibilnih programov za hranjenje, aktivacijo in prenos merskih podatkov, za njihovo korekcijo in obdelavo ter predstavitev. Že dalj časa uspešno služi pri raziskovalnem delu enota na OI.'
IJS Novice (05.05.1978)>>Nagrada za mikrokalkulatorski analizator podatkov 'V napravi so uporabili kalkulatorsko LSI vezje, ki so ga onogatili tak, da omogoča dodatno programiranje kot je ciklično ponavljanje, pogojne skoke in povezavo z realnim svetom. Avtorji uvedli poseben programski jezik, ki omogoča uporabo tudi v drugih merilnih sistemih za analizo podatkov.. izpeljanko naprave tovarna v Horjulu izdeluje za tujega partnerja in je nekje med mikroračunalnikom in kalkulatorjem.' >>Nagrada za računalniški sistem JANUS III 'Zgrajen okrog procesnega računalnika HP 2100A z opreacijskim sistemom DOS III. Programska oprema, ki so jo razvili.. vrsta kontrolnih modulov za zajemanje podatkov iz merskih/diagnostičnih nprav, programski paket za simulacijo terminala in aktivno povezavo računalnika s Cyber 72, ter več kot 50 programov za interaktivno in avtomatsko obdelavo in prikaz rezultatov diagnostičnih preiskav. Vmesnik za povezavo je vil razvit na podlagi mednarodnega standarda CAMAC.' >>Podpis sporazuma med IJS in Iskra za nadaljevanje tesenga sodelovanja
Iskra (1962, letnik 1, številka 6)>>Sejem tehnike v Beogradu 'Zlasti je vzbujal zanimanje elektronski računalnik Zuse Z23, o katerem pišemo podrobneje in ga bomo v kooperaciji s tujo firmo izdelovali v Iskri.' >>Elektronski računalnik ZUSE Z-23 'V zadnjem desetletju so se po svetu zelo razmnožili elektronski računalniki. V naprednih državah jih uporabljajo ne samo v znanstveno raziskovalne namene ampak tudi v industriji za optimizacijo proizvodnega procesa.''Tudi v naši državi že marsikje uporabljamo elektronske računalnike. Po približni oceni v Sloveniji vsaj v 30 tovarnah. Nekaj naših institucij ima na posodo tuje elektronske računalnike, za katere plačujejo najemnino.'V 30ih TOVARNAH ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI??? PONOVLJEN NEPRAVILEN PODATEK IZ SZTR/01 DO JUNIJA 1960 JE BIL EDINI ELEKTRONSKI IBM705 V BEOGRADU! IN V LETU 1961 NAJ BI BILO ŠELE 25 RAČUNSKIH STROJEV V CELOTNI JUGOSLAVIJI. 'Razvijanje takega elektronskega računalnika na lastno roko bi bila predraga in preveč zamudna stvar, zato je Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju s podjetjem Zuse. Izdelovali naj bi 30% delov v zameno pa dobili ekvivalentno vrednost kompletnih računalnikov Z-23.' 'Računalnik deluje po na slednjem načelu: V teleprinter zapišemo celotno računsko nalogo. Poseben mehanizem prepiše to nalogo v jeziku računalnika na preluknjan trak ali kartico, od koder se podatki v oblaki električnih impulzov prenašajo na magnetni boben. Boben je dejansko ogromen spomin stroja, ki zabeleži celotno nalogo z vsemi variantami. Računalnik nato sam kliče in izvršuje posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko nazadnje pride ukaz iz bobna — spomina, stroj avtomatično vtisne rezultate na pisalni stroj. Med računanjem opazujemo potek na komandni mizi, ki signalizira morebitne napake. Hkrati mu lahko postavimo nalogo z 80 neznankami.' 'Ima 2.300 tranzistorejv in 6.700 diod in je torej docela tranzistoriziran. Njegov spomin obsega 90.112 decimalk. Prednost stroja nasproti drugim računalnikom so velike — na primer zavzema občutno manjši prostor, deluje ob majhni potrošnji električne energije (3-fazni tok — celotna poraba 2 KW) in ne potrebuje posebnih hladilnih naprav.'
Delo (16.10.1969, letnik 11, številka 284)SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!
Zbornik 90 let Univerze v Ljubljani>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...
Zbornik 24.mednarodne multikonference Informacijska družba>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje
Delo (28.05.1962, letnik 4, številka 145)>>Računski center 'Stroj Zuse Z-23, ki bo razstavljen v Iskrinem centru želi Računski center izkoristiti za pripravo na bodoče delo z lastnim strojem in popularizacijo dela z računskimi stroji.' 'Center bo organiziral predavanja, krožke, svetovanja in poziva k predložitvi problemov, ki naj se rešijo s strojem.'
Delo (09.12.1962, letnik 4, številka 338)>>Na IJS prvi tečaj za praktično uporabo Zuse Z-23 'Na tečaju se bo usposobilo 75 strokovnjakov iz raznih panog našega gospodarstva. V Iskri se pripravljajo na proizvodnjo računalnikov tega tipa. Izdelavo prvega je pričakovati prihodnjo jesen.'
Tedenska tribuna (18.12.1962, letnik 10, številka 50)>>ZUSE Z-23 poskusno obratuje v Ljubljani 'Oktobra se je predstavil na mednarodni razstavi elektronike v Ljubljani. Ni prepričal, da je sposobnejši kot živa svetovalka v turistuičnem uradu. Zdaj je postavljen v zgradbi Metalurškega inštituta v Ljubljani. Zaenkrat na poskusnem obratovanju, morda ostane pri nas.''Računalnik je uporaben za inženirje, tehnologe, ekonomiste, gospodarstvenike.. Primeren na primer za linearno programiranje s katerim se lahko ocenjuje uspešnost in ekonomičnost različnih možnosti pri gospodarskih, tehnoloških in podobnih postopkih in se najde zanje optimalne pogoje.'
Delo (04.05.1963, letnik 5, številka 120)>>Potek dela z elektronskim računalnikom v Računskem centru 'Že nekaj mesecev v obratovanju Zuse Z23. Mehanizacija in avtomatizacija nista omejeni samo na tovarne, temveč lahko razbremenijo dela tudi znanstvenike. Sodobne znanosti in tehnike si ne morem zamišljati brez računalnikov. Zaradi novega načina dela je potrebno marsikaj spremeniti.' 'Okrog novega računalnika najdemo same mlade ljudi. Vsak Petek se sestanejo in sestavijo urnik za prihodnji teden. Interesentov iz različnih inštitutov, zavodov in študentov iz univerze je dovolj. 9 matematikov, ki so že opravili izpit za operaterja Z-23 je dovolj da 24 ur dnevno zaposlijo stroj. Samostojne programerje imamo predvsem med matematiki, pa tudi med fiziki, strojniki, elektrotehniki, ekonomisti in gradbeniki. Matematik Janez Grad, ki je stalno pri stroju, uporabnikom pojasnjuje kako ga lahko uporabijo za reševanje svojih problemov. Dela ne bo zmanjkalo in kmalu en računalnik za znanstveno in tehnično delo ne bo več zadostoval.'
Delo (17.10.1962, letnik 4, številka 286)>>Zuse v paviljonu Iskre razstavlja elektronski računalnik 'Potnik, ki želi na oddih mora samo izpolniti nekaj vprašanj in naprava mu svetuje kje naj preživi dopust. Iskra je že sklenila s podjetjem Zuse pogodobo po katreri bo izdelovala del te naprave v zameno pa dobila popolne elektronske računalnike za prodajo.'
Tedenska tribuna (29.05.1962, letnik 10, številka 21)>>Zuse Z-23 razstavljen na beograjskem sejmu 'Po približni oceni bi v Sloveniji potrebovalo 40 tovarn takšen računalnik.' PRAKTIČNO PREPISAN ČLANEK 62/01 IZ DELA!!
Delo (20.12.1963, letnik 5, številka 347)>>Gospodarstvo tudi pri nas spoznava pomen modernih elektronskih računalnikov 'Obsežne računske naloge se kopičijo na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Moderni elektrosnki računalniki te probleme lahko rešujejo nekje desettisočkrat hitreje od računskih strojev.' 'Številne gospodarske organizacije ne morejo dovolj hitro dohajati rasti in obdelovati orjaške množine podatkov, na katerih sloni sodobno poslovanje vsake obsežnejše družbene ali ekonomske enote. Velika večina potrebnih operacij je na tem področju sicer neznansko preprosta a zelo zamudna.' 'Osnovo digitalnih računalnikov utemeljil Babbage, po njegovih načrtih leta 1944 zgradil relejni računalnik Aikens, temu so sledili še drugi takšni računalniki. Izdelali so jih v Angliji, v Nemčiji. Prvi elektronski računalnik leta 1945 na univerzi v Pennsylvaniji zgradila Eckert in Mauchely. Eniac zgrajen iz 18000 elektronk, 3000 signalnih žarnic, 5000 stikal, trošil 150kW in tehtal 30 ton. Odtlej je šel razvoj eksplozivno navzgor. Elektronke so nadomestili tranzistorji, ki imajo skoraj neskončno življensko dobo in ne potrebujejo posebnega hlajenja.'
Vladimir Batagelj: 60 let računalnika Zuse Z-23'Konec petdesetih in začetek šestdesetih let je NIJS je za svoje raziskovalne potrebe najprej uporabljal računalnik IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Glavna programerja sta bila matematika Janez Grad in Cveto Trampuž. Takrat je bilo kar nekaj zanimanja tudi za analogne računalnike.' 'IMFM ustanovljen Aprila 1960.. Januarja 1961 je bil ustanovljen Računski center (RC) IMFM. Center je opravljal pedagoško, raziskovalno in storitveno dejavnost za zunanje uporabnike. Prvi predstojnik centra je bil Alojzij Vadnal, kmalu ga je nasledil Tomislav Skubic.' 'Raziskovalci z univerze in NIJS so sodelovali z Iskro pri razvoju sistemske programske opreme za te računalnike. Računalnik Z23 so imeli še v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.' 'Matematiki v RC IMFM: Zvonimir Bohte, Egon Zakrajšek, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet. Uporabljali še: Janez Lesjak, Janez Štalec, Dušan Magušar, Mira Vovk, Marjan Špegel, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Jure Zupan, Bojan Barlič, Jernej Kozak, Saša Divjak, Zdenko Breška, Iztok Kovačič, in drugi..' 'Janez Štalec je sodeloval s prof.Konstantinom Momirovičem iz Zagreba pri programiranju statističnih metod. Iz tega je kasneje na IBM 1130 zrastel program SS (Statistical System).' 'O uporabi elektronskega računalnika pri pouku matematike na Ekonomski fakulteti.. Za študijsko leto 1966 je Sklad za šolstvo določil sredstva za uporabo elektronskega računalnika v Računskem centru.. za 50 ur strojnega računanja.' 'Ob nabavi Z-23 je imela v učnem načrtu predmet programiranje samo tehniška matematika na FNT, kasneje je ta predmet uvedla še FE.. Center je prevzel izvedbo programerskih tečajev za študente različnih smeri in za vse druge zainteresirane ustanove. Na začetku učili programiranja v internem kodu, ker drugih možnosti ni bilo, pozneje smo prejeli od Zuse zadovoljive prevajalnike za simbolične jezike.. avtokod in Algol.. vendar je bila uporaba zaradi majhnega spomina in počasnosti zelo omejena. Operaterski izpit je opravilo več kot 20 kandidatov.' 'Najpomembnejša področja uporabe računalnika linearno programiranje, statistika, statika in geodezija.. pogoste tudi tehnične ekspertize, na primer proračuni transformatorjev, turbin, električnih filtrov. Z-23 do leta 1968 edini računalnik namenjen raziskovanju in izobraževanju.' 'Zavod za Statistiko Univac 1004 II leta 1964, Splošna plovba Piran NCR 390 leta 1966..' 'Računalništvo se je v šestdesetih razvijalo tudi na (N)IJS (Železnikarjeva skupina) in na Fakulteti za elektrotehniko (Virant, Hodžar, Bremšak, Gyergyek, Leskovar, Gruden).'
Vladimir Batagelj: IFIP 1971 in začetki računalništva v Sloveniji>>