Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
EMI - Elektromontaža in inštalacije
- Imeli dostop do:
-
1965 - IBM 1401
pri TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
- Viri:
-
Estera Cerar, Raša Urbas in Urška Stankovič Elesini: Razvoj informacijske infrastrukture v letih 1960-1991 s primeri iz slovenske tekstilne industrije
Delo (06.10.1965, letnik 6, številka 272)
>>IBM naprave in sejem Sodobna elektronika 'IBM letos prvič na razstavi v Ljubljani. Poleg revolucionarnih električnih pisalnih strojev in diktirnih naprav, razstavljajo tudi specialne znanstvene računske naprave IBM 1620, ki jih je mogoče izredno lahko programirati. Jezik Fortran omogoča znanstvenikom, da rešujejo probleme, ne da bi se z računalnikom poprej spoznali, kupcem pa so na razpolago tudi že izdelani programi z različnih področij.' 'Nekaj naprav IBM imaemo že v državi. Največji sistem ima zvezni zavod v Beogradu. Ostale inštalacije pa Litostroj, Rade Končar, Fabrika kablova iz Svetozara FKS, TAM in drugi. Letos bodo instalirane naprave IBM 1401 v TAM in FKS. Že nekaj časa pa ga uporabljata rudnik Trepča in podjetje za distribucijo električne energije v Beogradu.' 'V TAMu pričakujejo, da bodo s pomočjo novega sistema na primer občutno zmanjšali vrednost rezervnih delov v skladišču. Lahko se uporablja za obračun osebnih dohodkov, z aobračun materiala in razne evidence, pa pri organizaciji priprave dela, v prodajni službi in za reševanje problemov znanstveno-tehnične narave.'
Jeseniški Železar 1966 037>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'
Sobotna priloga (04.10.1969, letnik 11, številka 272)>>Sodobna elektronika 1969 '1964 je bilo komaj 3% industrijske opreme elektronske.. 1965 sta TAM in FKS-Fabrika kablova Svetozar dobila računalnik IBM 1401.. šele 1968 so dobršen del razstave zasedli računalniki, ki so bili leto prej še senzacija.. prepričanja o pomenu elektronike kot sinonimu napredka ne delijo vsi gospodarstveniki pri nas.. naša podjetja kljub ambicijam zaostajajo.'
Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'
Delo (12.03.1966, letnik 7, številka 67)>>O novem elektronskem računalniku IBM 1401 v TAMu 'TAM je eno izmed tistih podjetij, ki posveča posebno pozornost zbiranju in obdelavi podatkov z namenom da tekoče uredi poslovanje in izboljša tehnološki in proizvodni proces. V tovarni zdaj dela drugi največji računalnik v Jugoslaviji IBM 1401.. večje zmogljivosti imajo le še v Zveznem zavodu za statistiko. V TAMu so pomagali tudi drugim podjetjem pri zbiranju podatkov, Metalna, EM in Primat.. V TAMu že 5 let zbirajo stroške po ekonomskih enotah, vse bolj pa se v podjetju kaže potreba po vključitvi priprave dela v strojni obračun. O prehodu na elektronski sistem začeli razmišljati 1960.. v tem času so zagotovili vse potrebno, kar ni majhno delo. Investicija je velika, vendar brez hitrih in točnih podatkov ni mogoče sodobno voditi in organizirati proizvodnje. Pripravljajo obdelavo konstruktivne in tehnološke dokumentacije, perspektivnega razvoja u dolgoročnim planiranjem zmogljivosti, oskrbe z orodjem, obremenitve strojev in stroškovnih mest, evidence kontrole kakovosti, analize tržišča in statistike prodaje, prodaje rezervnih delov, znanstvene raziskave in drugo..'