Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
Izvršni svet SRS
- Imeli dostop do:
-
1968 - CDC 2100
pri Iskra CAOP - Center za avtomatsko obdelavo podatkov
1969 - CDC 3300 pri RRC Stegne - Republiški računski center
1971 - CDC 6400 pri RRC Stegne - Republiški računski center
1972 - CDC Cyber 72/24 pri RRC - Republiški računski center
1979 - IBM 3031 pri RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
- Viri:
-
Dolenjski list (09.10.1969, letnik 20, številka 41)
>>Marca letos tudi CDC 3300 'Želimo si, da bi časniki pomagali, da bi stroj še bolj prišel do izraza, da bi ga uporabili tudi tisti, ki zdaj skoraj ne vedo zanj' 'Razen ljubljanskega mestnega sveta in mariborske občinske skupščine se druge slovenske občine zanj skoraj ne zanimajo''Javne služne niso dovolj pripravljene, kataster je iz časa Marije Terezije' 'Razen Iskre in IJS se računalnika ne poslužuje nobena druga organizacija' 'Računalnik obdeluje tudi republiško statistiko' 'Računalnik je prilagojen za področja kot so obračun osebnega dohodka, kataster, register prebivalstva, materialno poslovanje podjetij, dokumentacija in vseh mogočih statistik, pregledov, diagramov' 'Marsikatero podjetje je pravi čas spoznalo prednosti računalnikov in so si kupili m anjše stroje, ki so jih namenili lastnim potrebam, tudi nekatere občinske skupščine, pri tem so pozabili, da majhen stroj rešuje majhne naloge. Da potrebuje za majhen stroj organizator/programer več časa, da pripravi podatke. Marsikje so na strokovnjake sploh pozabili in stroji niso izkoriščeni' 'Načrtujemo, da bi v različnih krajiih Slovenije pri naročnikih priklopili terminale preko katerih bi potrošniki centra posredovali podatke po telefonski liniji in bi nazaj prejemali obdelane podatke'
Sejni zapiski Skupščine Socialistične republike Slovenije.. Seje od 1. VII. 1968 do 31. VIII. 1968>>O sodelovanju z Iskro pri vzpostavitvi skupnega elektronskega centra 'V iskanju rešitev glede financiranja in same organizacije centra se je zavod SRS za statistiko povezal z združenim podjetjem Iskra, da bi našli rešitev ki bi zadovoljila republiški zavod za socialno zavarovanje, Iskro in pa zavod SRS za statistiko. V letu 1966 se rešitev, ki bi zadovoljila potencialne uporabnike, ni mogla najti.' 'Združeno podjetje Iskra je v 1967 sklenilo kooperacijsko pogodbo z ameriškim CDC za izdelavo posameznih delov za elektronske računske stroje. Istočasno je prišlo do sporazuma o zastopstvu in prodaji električnih računskih strojev za Jugoslavijo, ki jih CDC proizvaja. Zaradi kooperativnih odnosov lahko dobi Iskra stroje CDC pod ugodnejšimi pogoji. Tako se je pokazala možnost, da tudi republiška uprava oziroma tudi drugi uporabniki pridejo do modernejše tehnike. Ker je Iskra imela takšno možnost, se je obrnila na izvršni svet s predlogom za poslovno sodelovanje in sofinanciranje, pri čemer naj bi javna uprava bila tudi uporabnik stroja, ki ga bo »Iskra« nabavila. 'Izvršni svet je želel ugotoviti stanje na tem področju in je organiziral konec avgusta 1967 posvet s potencialnimi uporabniki elektronskih strojev. Treba je bilo ugotoviti, ali se z večjim strojem zadovolji večji krog uporabnikov ali pa je bolje, če ima vsak svojega. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da večji stroj lahko boljše zadovolji uporabnika kot pa manjši, predvsem zaradi znatno večjih zmogljivosti pomnilnikov in pa tudi hitrosti. Ker je Iskra nameravala nabaviti za sebe stroj CDC 3100, Univerza pa kot zelo močan uporabnik IMB 360/44, je bilo ugotovljeno, da bi stroj CDC 3300 lahko pokril potrebe vseh uporabnikov. Javna uprava bi tudi v varianti CDC 3100 lahko našla svoje mesto v kapacitetah stroja, vendar v omejenem okviru. S strojem CDC 3300 je rešitev boljša.. s potrebnimi priključnimi napravami. Stroj lahko krije potrebe javne uprave, znanstveno-raziskovalnega dela in nekaterih gospodarskih organizacij vrsto let.'
Iskra (1967, letnik 6, številka 39)>>Sodelovanje s CDC 'Javnost seznanili s podpisom kooperacijske pogodbe. Iskra je pri CDC kupila tudi elektronski računalnik, ki je že v Ljubljani in je bil minule dni na sejmu Sodobna elektronika''Ta računalnik bo sestavljal osnovo za računski center v Stegnah''Iskra bo pridobila izkšnje iz tehnologije za konstrukcijo računalnikov' >>Organizacija elektronskega centra 'Zasnuje se računski center v Ljubljana Stegne, kjer bo skupna oprema na voljo vsem soustanoviteljem' 'Ustanovitev več manjših centrov po organizacijah ima vsekakor svoje prednosti, bližino, popolen nadzor nad opremo in neomejena uporaba.. Centralna obdelava podatkov ob decentraliziranem upravljanju pa razbremeni deležnike z delitvijo drage opreme in prilagojenih prostorov, kjer je ta nameščena, pa tudi lažje je oblikovat eno skupino strokovnjakov, ki skrbijo za nemoteno delovanje.. deležniki si lahko delijo programsko opremo in izmenjujejo znanje, skupen center pa nikogar ne ovira, da bi vnesel svoje specifične zahteve'
Iskra (1967, letnik 6, številka 35)>>Iskra dobi elektronsko napravo CDC 'Sprejeli sklep, da se odobri nakup CDC 3100 in podpis pogodbe s CDC'ZARADI ZAKONSKI OMEJITEV KASNEJE DOBIJO OMEJENO RAZLIČICO CDC 2100.'CDC bo elektronsko napravo razstavila na jesenskem sejmu elektronike v Ljubljani, nakar bo ta naprava ostala v Iskri, kjer se bo montirala in do aprila 1968 spravila v pogon. Več kot polovico sredstev za center bodo prispevale organizacije Iskre, ostalo pa tudi drugi interesenti, kot DELO, IMP Ljubljana, pa tudi Izvršni svet SRS je že sklepal o sofinanciranju in soudeležbi v centru, ki se bo nahajal v Ljubljani. Na razpis se je prijavilo 30 mlajših strokovnjakov.. za začetno testiranje in programiranje sprejetih 10, predvideni direktor centra pa je Franta Komel. Kadri bodo opravili šolanje po programu CDC.'
Iskra (1967, letnik 6, številka 40)>>Organizacija elektronskega centra in avtomatske obdelave podatkov 'Naprava ne služijo samo poslovnemu področju, zato je prav da se z njimi spoznajo zastopniki vseh sektorjev in služb. Ker izkušenih kadrov pri nas še ni, je treba poskrbeti za njihovo izobrazbo in specializacijo. Vsaka organizacija znotraj Iskre mora razpolagati z najmanj enim strokovnjakom, ki bo suvereno obvladal področje AOP in znal koordinirati delo v pripravah za posamezen postopek. Uspeh elektronske obdelave je v veliki meri odvisen tudi od poprejšnje organiziranosti. Čim bolj je obdelava avtomatizirana, tem bolj je odvisna od pravilnosti dokumentacije. Najprej želimo izboljšati gospodarjenje z materialom.. izboljšati nadzor nad zalogami, izboljšati planiranje in obračun materiala, prilagajati plan nabave in ažurirati celotno materialno poslovanje.'
Iskra (1968, letnik 7, številka 33)>>Intervju z vd direktorjem Jožetom Baumanom o CAOP 'Največji problemi: pomanjkanje strokovnega kadra, organizacijska neurejenost in neurejeno financiranje te dejavnosti' 'Trenutno v CAOP zaposlen samo en organizator s prakso v obdealvi podatkov po sistemu luknjanih kartic, ostali so začetniki, zato smo bili prisiljeni zaposliti dva tuja strokovnjaka' 'Že sredi lanskega Oktobra se je začelo šolanje prve skupine programerjev. Skupno 12 slušateljev, vendar jih je precej odpadlo, s tečajem pa je bilo precej problemov in smo organizirali še enega''Ekipa 8 programerjev je tako zaključila šolanje šele v letošnjem letu, vse tečaje pa je obiskovalo 23 delavcev' 'S tem pogojem izpolnjenim se je začela analiza organizacije za vse obrate posebej, ki smo ga zaključili šele pred kratkim. Izdelali smo koncept elektronske obdelave podatkov in predloge za uvajanje v vse enote podjetja' 'Prva obdelava bi stekla nekako do konca letošnjega leta. Dejstvo sicer je, da zaenkrat še nimamo nobenih dokončnih rešitev, vendar je sedaj postavljena vsaj osnova za uvedbo elektronske obdelave podatkov''Izbira računalnika je optimalna za obdobje 3-4 leta, ob povečanju potreb so dane tudi možnosti za razširitev'
Iskra (1968, letnik 7, številka 37)>>Elektronski računski center Iskra, Otvoritev Oktober 1968 'V Iskrinem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP, ki bo deloval kot samostojna enota, so priprave začete že 1967 v zaključni fazi. Iskra nakup opreme financira skupaj s partnerji Republiškim izvršnim svetom in IJS z Univerzo v Ljubljani' 'Iskra je Oktobra 1966 sklenila kooperacijsko pogodbo s podjetjem CDC po kateri bo sprva izdelovala sestavne dele za njihove računalnike, kasneje pa tudi nekater končne izdelke. Iskra je pridobila zastopstvo za CDC v Jugoslaviji' 'Nakup dveh kompatibilnih računalnikov: Samostojen nakup CDC 2100, morda s sofinanciranjem Republiškega izvršnega sveta in nakup CDC 3300 obe enakovredni soudeležbi partnerjev''Kompatibilne periferne naprave: čitalnik kartic, papirnega traku, luknjalnih kartic in papirnega traku, printer in plotter, 4 enote magnetnih trakov in 2 enoti magnetnih diskov.' 'Iskra začasno namesti CDC 2100, kjer se bo izvajalo pripravljalno testiranje in se bodo šolali kadri za delo na večjem sistemu CDC 3300, ki bo dostavljen kasneje.'
Iskra (1967, letnik 6, številka 41)>>O sodelovanju Iskre s CDC in spor z Intertrade 'Pri Intertrade zagovarjajo, da predstavlja sodelovanje Iskre z drugim proizvajalcem računalnikov nepotrebno cepitev sil, ker v Jugoslaviji že deluje IBM. Iskra zavrača očitke, da gre za cepitev. odelovanje prinaša edino povečano in zdravo konkurenčnost, ki se je v Intertrade bojijo. Kooperacijsko pogodbo so sklenili, ker je samostojna proizvodnja in konstrukcija elektronskih računalnikov silno težavna naloga in so v Iskri ocenili, da zamisel v naši državi ni mogoča.. sodelovanje z Zuse pa je končano. Zato je Iskra iskala novega partnerja med proizvajalci Remington, Bull, IBM in CDC. Le CDC je pristala na sklenitev kooperacijske pogodbe, ki Iskri daje delo s proizvodnjo tiskanih plošč in potencialno razširitvijo proizvodnje na manjše kompletne računalnike. Računalniki CDC programirajo v istih programskih jezikih kot drugi računalniki ALGOL, FORTRAN, COBOL.'
Iskra (1968, letnik 7, številka 38)>>Slavnostna otvoritev elektronskega računskega centra v Stegnah 'Gostje so si ogledali delovanje računalnika CDC 2100 in vseh njegovih naprav v sodobno urejenem novem računskem centru, ki bo koristna pomoč tako javnim službam, kot univerzi in našemu združenemu podjetju'
Delo (08.10.1968, letnik 10, številka 276)>>Otvoritev Republiškega računskega centra 'Oktobra 1968 odprli no elektronski računski center katerega solastniki in soplačniki so Izvršni svet SRS, Iskra Kranj, Univerza v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko' 'Zdaj je v Iskrini tovarni elektronski naprav v Stegnah montirana začasna naprava, ki jo bodo kmalu zamenjali z drugo zmogljivejšo' 'V centru lahko opravljajo več zahtenih delovnih nalog hkrati, tako bo lahko omogočil enovito poslovanje šolstva, davčne službe, statistike ali drugih javnih in upravnih služb v republiki. Pravtako bo v oporo in pomoč znanstvenikom in strokovnjakom z inštitutov ali industrije.''Izšolali so strokovnjake, ki bodo upravljali z napravami in skrbeli za njihovo vzdrževanje' 'Takšni stroji, kot je ta, bodo upajmo, pomagali, da bodo v administraciji poslej poslovali hitreje in bolj kakovostno'
Dolenjski list (09.10.1969, letnik 20, številka 41)>>Marca letos tudi CDC 3300 'Želimo si, da bi časniki pomagali, da bi stroj še bolj prišel do izraza, da bi ga uporabili tudi tisti, ki zdaj skoraj ne vedo zanj' 'Razen ljubljanskega mestnega sveta in mariborske občinske skupščine se druge slovenske občine zanj skoraj ne zanimajo''Javne služne niso dovolj pripravljene, kataster je iz časa Marije Terezije' 'Razen Iskre in IJS se računalnika ne poslužuje nobena druga organizacija' 'Računalnik obdeluje tudi republiško statistiko' 'Računalnik je prilagojen za področja kot so obračun osebnega dohodka, kataster, register prebivalstva, materialno poslovanje podjetij, dokumentacija in vseh mogočih statistik, pregledov, diagramov' 'Marsikatero podjetje je pravi čas spoznalo prednosti računalnikov in so si kupili m anjše stroje, ki so jih namenili lastnim potrebam, tudi nekatere občinske skupščine, pri tem so pozabili, da majhen stroj rešuje majhne naloge. Da potrebuje za majhen stroj organizator/programer več časa, da pripravi podatke. Marsikje so na strokovnjake sploh pozabili in stroji niso izkoriščeni' 'Načrtujemo, da bi v različnih krajiih Slovenije pri naročnikih priklopili terminale preko katerih bi potrošniki centra posredovali podatke po telefonski liniji in bi nazaj prejemali obdelane podatke'
Sejni zapiski Skupščine Socialistične republike Slovenije.. Seje od 1. VII. 1968 do 31. VIII. 1968>>O sodelovanju z Iskro pri vzpostavitvi skupnega elektronskega centra 'V iskanju rešitev glede financiranja in same organizacije centra se je zavod SRS za statistiko povezal z združenim podjetjem Iskra, da bi našli rešitev ki bi zadovoljila republiški zavod za socialno zavarovanje, Iskro in pa zavod SRS za statistiko. V letu 1966 se rešitev, ki bi zadovoljila potencialne uporabnike, ni mogla najti.' 'Združeno podjetje Iskra je v 1967 sklenilo kooperacijsko pogodbo z ameriškim CDC za izdelavo posameznih delov za elektronske računske stroje. Istočasno je prišlo do sporazuma o zastopstvu in prodaji električnih računskih strojev za Jugoslavijo, ki jih CDC proizvaja. Zaradi kooperativnih odnosov lahko dobi Iskra stroje CDC pod ugodnejšimi pogoji. Tako se je pokazala možnost, da tudi republiška uprava oziroma tudi drugi uporabniki pridejo do modernejše tehnike. Ker je Iskra imela takšno možnost, se je obrnila na izvršni svet s predlogom za poslovno sodelovanje in sofinanciranje, pri čemer naj bi javna uprava bila tudi uporabnik stroja, ki ga bo »Iskra« nabavila. 'Izvršni svet je želel ugotoviti stanje na tem področju in je organiziral konec avgusta 1967 posvet s potencialnimi uporabniki elektronskih strojev. Treba je bilo ugotoviti, ali se z večjim strojem zadovolji večji krog uporabnikov ali pa je bolje, če ima vsak svojega. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da večji stroj lahko boljše zadovolji uporabnika kot pa manjši, predvsem zaradi znatno večjih zmogljivosti pomnilnikov in pa tudi hitrosti. Ker je Iskra nameravala nabaviti za sebe stroj CDC 3100, Univerza pa kot zelo močan uporabnik IMB 360/44, je bilo ugotovljeno, da bi stroj CDC 3300 lahko pokril potrebe vseh uporabnikov. Javna uprava bi tudi v varianti CDC 3100 lahko našla svoje mesto v kapacitetah stroja, vendar v omejenem okviru. S strojem CDC 3300 je rešitev boljša.. s potrebnimi priključnimi napravami. Stroj lahko krije potrebe javne uprave, znanstveno-raziskovalnega dela in nekaterih gospodarskih organizacij vrsto let.'
Sobotna priloga (11.11.1967, letnik 9, številka 307)>>Elektronski računalniki v svetu in pri nas 'Elektronski računalnik ena izmed najpomebnejših inovacij in računalništvo eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Vpliva na praktično vsa področja človeškega delovanja, znanostveno raziskovalno delo, matematika, statistika, arhiviranje, poslovno administracija, gospodarske analize in vsakovrsten inženering, medicino.. pa tudi družboslovne študije' 'V Jugoslaviji samo en velik računalnik IBM 705 pri Zveznem zavodu za Statistiko, pa še ta je danes 1967 že močno zastarel. V Sloveniji je elektronskih računalnikov morda 10, če vštejemo vsa že sklenjena naročila, ljudi ki so se vežbali v programiranju pa nimamo več kot 40' 'Univerza mora poskrbeti, da bodo ljudje zvedeli kje in kako jim računalniki lahko koristijo in da se bodo naučili kako jih uporabljati' 'Univerza je prve korake naredila pred 6 leti z Računskim centrom in nabavo Zuse Z-23. Izbira ni bila posrečena. Center je znaten del naporov posvetil pouku, četrtina časa na računalniku se izkoristi za delo s študenti.. razdeli se med fakultete in višje šole.. takoj je bilo vpeljano programiranje v učni načrt tehniške matematike in izurili so nekaj odličnih programerjev''Dobra polovica časa se porabi za raziskovalno delo, ostala četrtina pa za tehnične ekspertize za gospodarske organizacije' 'Pogosto sodelavci v centru probleme šele matemtično zapišejo in prevedejo v programski jeziku''Center organizira tečaje s praktičnimi vajami, tečaja za univerzitetne učitelje se udeležuje 30 sodelavcev vseh fakultet' 'Čimprejšnja nabava novega računalnika je nujna, Z-23 iztrošen, prepočasen, zastarel.. Dogovarja za sodelovanje z vsemi fakultetami univerze, IJS, Zavodom za zdravstveno varstvo s Klinično bolnišnico Ljubljana in drugimi. Izdelan predlog za IBM 360/44'NI REALIZIRANO'Predvidena kooperacija z Iskro in nabava CDC 3300, ki je še nekoliko večji, zaenkrat še ni prišlo do dogovora''V gospodarstvu bo kmalu še nekaj drugih elektronskih računalnikov.. IBM 360/30 na DES Ljubljana'
Iskra (1968, letnik 7, številka 37)>>Elektronski računski center Iskra, Otvoritev Oktober 1968 'V Iskrinem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP, ki bo deloval kot samostojna enota, so priprave začete že 1967 v zaključni fazi. Iskra nakup opreme financira skupaj s partnerji Republiškim izvršnim svetom in IJS z Univerzo v Ljubljani' 'Iskra je Oktobra 1966 sklenila kooperacijsko pogodbo s podjetjem CDC po kateri bo sprva izdelovala sestavne dele za njihove računalnike, kasneje pa tudi nekater končne izdelke. Iskra je pridobila zastopstvo za CDC v Jugoslaviji' 'Nakup dveh kompatibilnih računalnikov: Samostojen nakup CDC 2100, morda s sofinanciranjem Republiškega izvršnega sveta in nakup CDC 3300 obe enakovredni soudeležbi partnerjev''Kompatibilne periferne naprave: čitalnik kartic, papirnega traku, luknjalnih kartic in papirnega traku, printer in plotter, 4 enote magnetnih trakov in 2 enoti magnetnih diskov.' 'Iskra začasno namesti CDC 2100, kjer se bo izvajalo pripravljalno testiranje in se bodo šolali kadri za delo na večjem sistemu CDC 3300, ki bo dostavljen kasneje.'
Iskra (30.01.1971, letnik 10, številka 4)>>Računalnik CDC 3300 in vse aktivnosti povezane z njegovim delovanjem 'Računalnik, ki je drugi največji v Sloveniji dela v dveh izmenah in je skoraj polno izkoriščen. Arhivski prostor postaja problem, RRC ima 2100 magnetnih trakov, prostora pa je samo še za kakih 1000'
Iskra (20.03.1971, letnik 10, številka 11>>Obdelava na RRC 'Pridobili tudi poseben prostor za programerje''Preglavice jim povzroča uvajanje novih verzij operacijskega sistema'
Delo (02.01.1969, letnik 10, številka 357)>>Oglas Zavod SRS za Statistiko za organizator/programer za pripravo in obdelavo podatkov v RRC
Delo (14.03.1970, letnik 12, številka 71)>>Kraigher obiskal računski center v Stengah 'Drugi največji računalnik v Jugoslaviji'
Iskra (27.11.1971, letnik 10, številka 46)>>Poziv na sodelovanje v RRC - nakup CDC 6400 za zadovoljitev vseh deležnikov
Delo (14.04.1971, letnik 13, številka 101)>>CDC 6400 prihaja v RRC 'Sodelujejo Iskra, Izvršni odbor SRS, Univerza v Ljubljani in cela vrsta podjetij' 'Računalnik bo nameščen v novih prostorij RRC, ki jih gradijo v bližini IJS''Sredstva so prispevali še Združenje gozdogospodarskih podjetij, GP Obnova, Ljubljanske mlekarne, Republiška izobraževalna skupnost in drugi. Ti bodo imeli tudi možnost povezovanja na računalnik prek terminalov' 'Vodilo jih je spoznanje, da je upravičen edino nakup velikega računalnika, saj mali računalniki niso najbolj ekonomični''Uprabljal se bo tudi za Popis in register prebivalstva'
Tedenska tribuna (07.01.1971, letnik 19, številka 1)>>Nov računalnik CDC6400 v RRC
Delo (25.10.1971, letnik 13, številka 291)>>Kritika Republiškega računskega centra in nakupa novega Cyber 72 'Strokovnjaka OECD ocenjujeta, da kljub temu, da so podjetja naletela na težave zaradi pomanjkanja prakse in znanja, so imela očitne uspehe in koristi na račun nakupa in uporabe računalnikov. Ocenjujeta da novi Cyber 72 ne bo izkoriščen, odločitev za nakup sloni predvsem na velikih potrebah IJS, skupne potrebe partnerjev pa so manjše. Uporabo terminalov uvajajo zato da se materialni stroški čimbolj razdelijo na več deležnikov.' 'Univerza, ki je odgovorna za delovanje računalnika, namerava razviti službo z močno orientacijo na software-u''Tudi univerza meni da jih je IJS nadigral'
Slovenski vestnik (12.05.1972, letnik 27, številka 19)>>Najsodobnejši računalnik Cyber 70 v RRC Ljubljana 'Republiški računski center v Ljubljani je član uporabniške skupine European Control Data Users Group in skupine VIM (6000) in ima zato na razpolago ogromno programov iz bibliotek in drugih uporabniških skupin.'
Delo (25.06.1972, letnik 14, številka 171)>>Cyber 72 podrobna analiza 'Največji računalnik v YU in v širšem vzhodnem območju Evrope. Smo sredi nekakšne eksplozije računalnikov, v SLO montiranih ali naročenih 130 računalnikov, tako da se približujemo najrazvitejšim, je pa še vedno marsikateri računalnik preslabo izkoriščen, ker ni izurjenih strokovnjakov''Novi center na Viču je zametek enotnega računalniškega omrežja, ki lahko služi za velika podjetja, inštitute, javno upravo, zdravstvo, šolstvo'
Delo (10.07.1972, letnik 14, številka 186)>>Predstavitev RRC in Cyber 72/24 'Ustanoviteljem SRS, Iskra in UniLj so se pridružili še Ljubljanske mlekarne, GP Obnova, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Izobraževalna skpunost SRS, Sklad Boria Kidriča in Klinična bolnišnica Ljubljana' 'Takšnih strojev je v Evropi kakšnih 50''Partnerjem je na razpolago kopica programov' 'Če je bil stegenjski zgolj velik računalnik, prevzem zdaj RRC nase skrb za širjenje nove miselnosti o uporabi računalnikov. Nosilci razvoja sodobnega sveta so tisti, ki obvladajo najsodobnejšo računalniško in drugo tehniko' 'Računalnik bo omogočal univerzi sistematično uvajanje pouka računalništva in pouka s pomočjo računalnika v vse vrste rednega študija''RRC bo pripravil tečaje za zdravnike, inženirje, znanstvenike, statistike, finančnike in druge.' 'Ponuja se možnost, da bi bili prek terminalov priključeni vsi zdravstveni domovi v državi'
Obvestila (1973, letnik 6, številka 1)>>Opis opreme in delovanja v RRC 'V GG Slovenj Gradec obdelava podatkov s povezavo na RRC prek terminal, dokler še nimamo računalnika bomo podatke tedensko nesli v RRC'
Izpis iz zgodovine Republiškega Računskega CentraZgodovina RRC-ja sega v leto 1968, ko je RRC začel delovati znotraj Instituta »Jožef Stefan«. RRC se je osnoval v okviru instituta kot Republiški računski center. V letu 1968 je bil kupljen prvi srednje velik računalnik CDC 3300 za tri ustanovitelje, pozneje pa se je z instalacijo zmogljivega računalniškega sistema CYBER 70 v letu 1972 sistem razširil in omogočal računalniške zmogljivosti za devet ustanoviteljev. V letu 1977 je bila kupljena nova naprava CYBER 172. Oba sistema sta zagotavljala skupne računalniške zmogljivosti za več kot 20 ustanoviteljev, z 32 daljinskimi priključki, kar je bilo v tistem času izjemen organizacijski in tehnološki uspeh. Sistem je veljal za enega večjih v Evropi in največjega na Balkanu.'
IJS Novice (10.10.1973)>>Ob prvi obletnici delovanja računalnika Cyber 72-24 v RRC 'RRC ustanovili 1968 Izvršni svet SRS, Iskra in Univerza v Ljubljani z inštituti. S skupnimi sredstvi namestili CDC 3300. Ustanovitelj prosili IJS naj upravlja z računalnikom, RRC pa je postal samostojna enota znotraj inštituta. Financirajo ga vsi partnerji. Zaradi hitrega porasta se je že v enem letu pokazalo, da bodo zmogljivosti premajhne, nadgrajevanje pa nesmotrno. Ker je sodelovanje uspešno so se partnerji odločili, da poskušajo pridobiti dodatne partnerje in s skupnimi sredstvi kupijo še večji računalnik, ki bo imel tudi večje možnosti za nadaljno razširitev. Pristopili Ljubljanske mlekarne, Gradbne podjetje Obnova, PZ Gozdnogospodarskih organizacij, kasneje pa še Izobraževalna skupnost SRS, Sklad Borisa Kidriča, Klinične bolnice v Ljubljani in Republiška skupnost za ceste. Skupaj kupili CDC Cyber 72-24.' 'Po enoletnem obratovanju že potrjuje daljnovidnost odločitve. Deluje v dveh izmenah, izkoriščenih pa je približno 80% zmogljivosti, ki so na volj v rednem obratovalnem času. Dnevno se obdela tudi do 1000 poslov. Priključenih že 14 kartično-printerskih terminalov, nekateri v oddaljenih krajih.. Kočevju, Zagrebu, Sarajevu, Novi Gorici ipd. Preko njih se obdela več kot polovica poslov. Še veliko možnosti za nadgrajevanje računalnika in povezovanje v računalniško mrežo Slovenije.' 'Naloga IJS, da skrbi za nemoteno delovanje, za razširitev obdelave, za vzgojo kadrov.. skupina za šolstvo organizira različne tečaje. V letih 72/73 tečaje zaključilo več kot 500 udeležencev. Ne manjka pa težav, ki so povezane z dejstvom, da je RRC bolj kot druge enote inštituta izpostavljen trgu.'
Sobotna priloga (17.11.1973, letnik 15, številka 313)>>RRC in Cyber 72 'Nakup Cyber 72 je omogočil RRC, da se je prelevil v zametek ali jedro prihodnjega neogibnega enotnega ali sklenjenega računalniškega sistema v Sloveniji. V to smer gre tudi svetovni razvoj. Povezan je s terminali po celi državi in v načrtu povezava z nekaj točkami v Jugoslaviji, zveza z Zagrebom in Sarajevom že vzpostavljena' 'V letu 1973 67% izkoriščen, najkasneje konec 1974 bomo prešli na tri izmene.''Zmogljivosti računalnika rastejo hitreje kot njegova cena, obenem pa omogočajo večje nadgradnje, zato so nakupi velikih sistemov veliko bolj racionalni. Druga prednost je lažje programiranje v višjih jezikih in možnost uporabe programskih paketov, ki lahko rešujejo celovitejše probleme. Velik računalnik tudi lahko rešuje bolj kompleksne probleme. Tretja prednost je koncentracija in specializacija kadrov' 'Obris informacijskega sistema.. Nekaj večjih računalnikov povezanih s hitrimi linijami za prenos podatkov, znotraj tega pa je priključeno veliko majhnih računalnikov za dostop do zmogljivosti velikih računalnikov' 'V Sloveniji do Septembra 1972 87 pogojnih računalnikov.. potrebno bo natančno evidentirati zmogljivosti in ugotoviti skladnost sistemov' 'Kot terminale za Cyber ne uporabljamo samo CDC, temveč tudi IBM in HP sisteme'
Naša komuna (22.05.1972, letnik 8, številka 6)>>Občin Vič-Rudnik sedežnajvečjega računalnika na Balkanu 'Računalnik je v le nekaj mesecih obdelal več podatkov kot vse dosedanje generacije znanstvenikov, statistikov, gospodarstvenikov v Sloveniji. V trenutku lahko opravi naloge, ki bi jih skupina znanstvenikov opravljala celo življenje. Na ta zelo zmogljiv računalnik pa se je mogoče priključiti tudi z daljinskimi priključki. Smiselno je, da o priključku razmišljajo lokalna podjteja, čeprav se vanj vključujejo iz vse države.'
Roman Batis: 50 let informatike in telekomunikacij v slovenski policiji 1>>Mehanografija 'Strojna obdelava se je začela 1957. Na luknjane kartice so prenesli kartoteko kaznivih dejanj.. poskusna obdelava na strojih Zavoda za statistiko in podjetja Organizator, kasneje RSNZ najame nepopolno garnituro strojev IBM (1961) in jih odkupi(1963). Prenesli so še kartoteko prometnih nezgod(1958), evidenco registriranih motornih vozil in lastnikov(1959), emigrantov in tujih diplomatov(1960), krvnih izvidov voznikov(1961)'