Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije

0001
AERO
0002
Agis
0003
Agraria
0004
Agrotehnika
0005
Almira
0006
Alpetour
0007
Alpina
0008
Alples
0009
ARNES - Akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije
0010
Astra
0011
Atomski center Vinča
0012
Autocommerce
0013
Beti
0014
Biotehniška fakulteta
0015
Bolnišnica Franca Derganca
0016
Brest
0017
Celjske lekarne
0018
Chemo
0019
Cinkarna Celje
0020
Color
0021
Commerce
0022
CTK - Centralna tehniška knjižnica
0023
DBH - Dolenjska banka in hranilnica
0024
Dekorativna
0025
Delamaris
0026
Delo
0027
DEM - Dravske elektrarne Maribor
0028
DES - Distribucija energije Slovenija
0029
Dinos
0030
DMFA - Društvo matematikov, fizikov in astronomov
0031
Dom
0032
Donit
0033
Droga
0034
DZS - Državna založba Slovenije
0035
ECM - Ekonomski center Maribor
0036
EF - Ekonomska fakulteta
0037
EGM - Elektrogospodarstvo Maribor
0038
Ekonomski inštitut pravne fakultete
0039
Elan
0040
Elektrotehna
0041
Elektrotehna Delta
0042
Elektrotehniška fakulteta Split
0043
Eles
0044
Elkom - Združena elektrokovinska podjetja iz Maribora
0045
Elma
0046
EMI - Elektromontaža in inštalacije
0047
EMO - Tovarna emajlirane posode
0048
Emona
0049
Energoinvest
0050
Energoinvest Sarajevo
0051
ETA - Tovarna elektrotermičnih aparatov
0052
Etol
0053
FAGG - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
0054
FE - Fakulteta za elektrotehniko
0055
Filozofska fakulteta
0056
FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko
0057
FNT - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
0058
FRI - Fakulteta za računalništvo
0059
Fructal
0060
FS - Fakulteta za strojništvo
0061
FSPN - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
0062
Geodetski zavod SRS
0063
Geološki inštitut
0064
GG Bled - Gozdno gospodarstvo
0065
GG Novo mesto - Gozdno gospodarstvo
0066
Ginekološka klinika
0067
GLIN - Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje
0068
Gorenje
0069
Gorenjska predilnica
0070
Gorjanci
0071
Gospodarska zbornica SRS
0072
GP Obnova - Gradbeno podjetje
0073
Gradis
0074
Hidrometeorološki zavod SRS
0075
Hidromontaža
0076
Hmezad
0077
IB - Industrijski biro
0078
IBI - Industrija bombažnih izdelkov
0079
IBK - Inštitut Boris Kidrič
0080
IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko
0081
IBT - Investicijski biro Trbovlje
0082
IEVT - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko
0083
IJS - Inštitut Jožef Stefan
0084
IKN - Inštitut za klinično nevrofiziologijo
0085
Ilirija
0086
IMFM - Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko
0087
IMOS Ljubljana - Združena industrijska gradbena podjetja
0088
IMP - Industrijsko montažno podjetje
0089
IMP - Inštitut Mihajlo Pupin
0090
IMPOL - Industrija metalnih polizdelkov
0091
IMV - Industrija motornih vozil
0092
Induplati
0093
Inex Adria Aviopromet
0094
Informacijski center
0095
Ingrad
0096
Inštitut za biologijo
0097
Inštitut za kovinske konstrukcije
0098
Inštitut za sociologijo in filozofijo
0099
Integral
0100
Intereuropa
0101
Intertrade
0102
Intertrade IBM šolski center
0103
Intertrade Računski center
0104
Intertransport
0105
IRB - Inštitut Ruđer Bošković
0106
Iskra
0107
Iskra CAOP - Center za avtomatsko obdelavo podatkov
0108
Iskra Commerce
0109
Iskra Delta
0110
Iskra Elektromehanika
0111
Iskra Mikroelektronika
0112
Iskra Računalniki
0113
Iskra Široka potrošnja
0114
Iskra Telematika
0115
Iskra TEN - Tovarna elektronskih naprav
0116
Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
0117
Iskra ZZA - Zavod za avtomatizacijo
0118
Izobraževalna skupnost SRS
0119
IZUM - Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Maribor
0120
Izvršni svet SRS
0121
Javna skladišča Ljubljana
0122
Jeklotehna
0123
Jelovica
0124
JLA - Jugoslovanska ljudska armada
0125
Jugotekstil impex
0126
Jutranjka
0127
Kartonažna tovarna
0128
KBH Ljubljana - Kreditna banka in hranilnica
0129
KBH Maribor - Kreditna banka in hranilnica
0130
KBM - Kreditna banka Maribor
0131
Kemijski inštitut
0132
KK Žalec - Kmetijski kombinat
0133
KLI Logatec - Kombinat lesno predelovalne industrije
0134
Klinična bolnica v Ljubljani
0135
Klinični center Ljubljana
0136
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka
0137
Komet
0138
Kompas
0139
Komunalna banka
0140
Komunalno podjetje Celje
0141
Komunalno podjetje Ljubljana
0142
Konim
0143
Kontekstobus
0144
Konus
0145
Kopa
0146
Kovinoplastika
0147
Kovinotehna
0148
Krka
0149
KŽK Kranj - Kmetijsko živilski kombinat
0150
KZSZ Celje - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0151
KZSZ Kranj - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0152
KZSZ Ljubljana - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0153
KZSZ Maribor - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0154
Labod
0155
Lek
0156
Lesna
0157
Lesnina
0158
Lesonit
0159
LIP - Lesna industrija Bled
0160
Lisca
0161
Litostroj
0162
Ljubljanska banka
0163
Ljubljanska banka Črnomelj
0164
Ljubljanske mlekarne
0165
Ljubljanske občine
0166
Loka
0167
LTH - Loška tovarna hladilnikov
0168
Luka Koper
0169
Mariborska livarna
0170
Marles
0171
Matematični center SRS
0172
Meblo
0173
Mehanografski center
0174
Mehanotenika
0175
Mercator
0176
MERX
0177
Metalka
0178
Metalna
0179
Mikrohit
0180
Mikroračunalniški klub Abakus
0181
Mladinska knjiga
0182
Moj mikro
0183
MTT - Mariborska tekstilna tovarna
0184
Mura
0185
MZT - Ministrstvo za znanost in tehnologijo
0186
Narodna banka centrala Ljubljana
0187
NBS - Narodna banka Slovenije
0188
NIJS - Nuklearni inštitut Jožef Stefan
0189
Nivo
0190
Novoles
0191
Novoteks
0192
NUK - Narodna univerzitetna knjižnica
0193
Onkološki inštitut
0194
Onkološki inštitut
0195
Organizator
0196
Palace Hotel
0197
Papirnica Vevče
0198
Peko
0199
Perutnina
0200
Petrol
0201
Pionir
0202
Planika
0203
Pletenina
0204
Pletenine
0205
Polzela
0206
Pravna fakulteta
0207
Predilnica in tkalnica Tržič
0208
Predilnica Litija
0209
Prehrana
0210
Primat
0211
Primorje
0212
Prometni inštitut
0213
PTT Računski center - Pošta, telegraf in telefon
0214
Računalniški center Dobrina
0215
Računalniški center Univerze v Zagrebu
0216
Računski center Zagreb
0217
Radenska
0218
Rašica
0219
Razvojni center Celje
0220
RCU - Računalniški center Univerze v Ljubljani
0221
RCUM - Računalniški center Univerze v Mariboru
0222
REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat
0223
Republiška skupnost za ceste SRS
0224
Rog
0225
RRC - Republiški računski center
0226
RRC Stegne - Republiški računski center
0227
RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
0228
RSP - Republiški sekretariat za pravosodje
0229
RTV Ljubljana
0230
RTV Ljubljana - Radio televizija
0231
Rudarski šolski center Velenje
0232
Rudis
0233
RZS Ljubljana - Regionalna zdravstvena skupnost
0234
Sadje Zelenjava
0235
Salonit
0236
Saturnus
0237
Sava
0238
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
0239
SDK Celje - Služba družbenega knjigovodstva
0240
SDK centrala SRS - Služba družbenega knjigovodstva
0241
SDK Kočevje - Služba družbenega knjigovodstva
0242
SDK Koper - Služba družbenega knjigovodstva
0243
SDK Kranj - Služba družbenega knjigovodstva
0244
SDK Krško - Služba družbenega knjigovodstva
0245
SDK Ljubljana - Služba družbenega knjigovodstva
0246
SDK Maribor - Služba družbenega knjigovodstva
0247
SDK Murska Sobota - Služba družbenega knjigovodstva
0248
SDK Nova Gorica - Služba družbenega knjigovodstva
0249
SDK Novo mesto - Služba družbenega knjigovodstva
0250
SDK Postojna - Služba družbenega knjigovodstva
0251
SDK Ptuj - Služba družbenega knjigovodstva
0252
SDK Ravne na Koroškem - Služba družbenega knjigovodstva
0253
SDK Trbovlje - Služba družbenega knjigovodstva
0254
SDK Velenje - Služba družbenega knjigovodstva
0255
SGP Beton - Splošno gradbeno podjetje
0256
SGP Gorica - Splošno gradbeno podjetje
0257
SGP Gradbinec - Splošno gradbeno podjetje
0258
SGP Grosuplje - Splošno gradbeno podjetje
0259
SGP Konstruktor - Splošno gradbeno podjetje
0260
SGP Projekt - Splošno gradbeno podjetje
0261
SGP Slovenija ceste - Splošno gradbeno podjetje
0262
SGP Stavbenik - Splošno gradbeno podjetje
0263
Simplex
0264
Sklad Borisa Kidriča
0265
SKNE - Savezni komisija za nuklearnu energiju
0266
Skupščina mestne občine Ljubljana
0267
Skupščina občine Celje
0268
Skupščina občine Domžale
0269
Skupščina občine Jesenice
0270
Skupščina občine Koper
0271
Skupščina občine Kranj
0272
Skupščina občine Ljubljana
0273
Skupščina občine Maribor
0274
Skupščina občine Nova Gorica
0275
Skupščina občine Škofja Loka
0276
Skupščina občine Velenje
0277
Slovenija vino
0278
Slovenijales
0279
Slovenijales Spodnja Idrija
0280
Slovensko društvo Informatika
0281
Špedtrans
0282
SPIZ - Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
0283
Splošna bolnišnica Maribor
0284
Splošna plovba
0285
SSUP - Savezni sekretarijat za unutrašnje poslove
0286
Staninvest
0287
Stavbar
0288
Stol
0289
STT - Strojna tovarna Trbovlje
0290
Surovina
0291
Svila
0292
Svilanit
0293
TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
0294
Tanjug
0295
Tehniška fakulteta Maribor
0296
Tehniška šola Celje
0297
Tekstil
0298
Tekstilindus
0299
Termika
0300
TGA - Tovarna glinice in aluminija
0301
Titan
0302
TKI - Tovarna kemičnih izdelkov
0303
TKO Zreče - Tovarna kovanega orodja
0304
Tobačna tovarna
0305
Tomos - Tovarna motorjev Sežana
0306
Toper
0307
Tops
0308
Tovarna dušika Ruše
0309
Tovarna stikalnih naprav
0310
TVT Boris Kidrič - Tovarna vozil in toplotne tehnike
0311
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
0312
UNIAL
0313
Univerza v Ljubljani
0314
Univerza v Mariboru
0315
UNZ Koper - Uprava za notranje zadeve
0316
UNZ Kranj - Uprava za notranje zadeve
0317
UNZ Ljubljana - Uprava za notranje zadeve
0318
UNZ Maribor - Uprava za notranje zadeve
0319
Upravna enota mestne občine Ljubljana
0320
Upravna enota občine Moste-Polje
0321
UZZV Ljubljana - Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo
0322
VEKŠ - Visoka ekonomska komercialna šola
0323
Veriga
0324
Viator
0325
Visokošolsko računalniško središče v Mariboru
0326
Vodno gospodarstvo Maribor
0327
Vojnotehnični inštitut Kragujevac
0328
Vozila Gorica
0329
VŠOD - Visoka šola za organizacijo dela
0330
VTŠ - Višja tehniška šola
0331
Zavarovalnica Maribor
0332
Zavod SRS za družbeno planiranje
0333
Zavod za avtomatsko obdelavo podatkov Trnovo
0334
Zavod za napredek gospodarstva Celje
0335
Zavod za organizacijo in revizijo
0336
Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja
0337
Zavod za raziskave materiala in konstrukcij
0338
Zavod za šolstvo SRS
0339
Zavod za statistiko SRS
0340
Zavod za urbanizem
0341
Zdravilišče Radenci
0342
Zdravstveni dom Celje
0343
Združenje gozdnogospodarskih podjetij
0344
Železarna Jesenice
0345
Železarna Ravne
0346
Železarna Sisak
0347
Železarna Smederovo
0348
Železarna Štore
0349
Zlatorog
0350
ZOTKS - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije
0351
ŽTP - Železniško transportno podjetje
0352
Zvezni zavod za statistiko

Skupščina občine Maribor

Kupili / gostili:
1971 - NIXDORF neznan
Imeli dostop do:
1969 - CDC 3300 pri RRC Stegne - Republiški računski center
1973 - IBM 370/135 pri ECM - Ekonomski center Maribor
Viri:
Delo (28.07.1971, letnik 13, številka 202)

>>Občina Maribor kupila računalnik Nixdorf

Miroslav Novak: Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na pristojnem območju pokrajinskega arhiva Maribor

>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..

Delo (08.10.1968, letnik 10, številka 276)

>>Otvoritev Republiškega računskega centra 'Oktobra 1968 odprli no elektronski računski center katerega solastniki in soplačniki so Izvršni svet SRS, Iskra Kranj, Univerza v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko' 'Zdaj je v Iskrini tovarni elektronski naprav v Stegnah montirana začasna naprava, ki jo bodo kmalu zamenjali z drugo zmogljivejšo' 'V centru lahko opravljajo več zahtenih delovnih nalog hkrati, tako bo lahko omogočil enovito poslovanje šolstva, davčne službe, statistike ali drugih javnih in upravnih služb v republiki. Pravtako bo v oporo in pomoč znanstvenikom in strokovnjakom z inštitutov ali industrije.''Izšolali so strokovnjake, ki bodo upravljali z napravami in skrbeli za njihovo vzdrževanje' 'Takšni stroji, kot je ta, bodo upajmo, pomagali, da bodo v administraciji poslej poslovali hitreje in bolj kakovostno'

Dolenjski list (09.10.1969, letnik 20, številka 41)

>>Marca letos tudi CDC 3300 'Želimo si, da bi časniki pomagali, da bi stroj še bolj prišel do izraza, da bi ga uporabili tudi tisti, ki zdaj skoraj ne vedo zanj' 'Razen ljubljanskega mestnega sveta in mariborske občinske skupščine se druge slovenske občine zanj skoraj ne zanimajo''Javne služne niso dovolj pripravljene, kataster je iz časa Marije Terezije' 'Razen Iskre in IJS se računalnika ne poslužuje nobena druga organizacija' 'Računalnik obdeluje tudi republiško statistiko' 'Računalnik je prilagojen za področja kot so obračun osebnega dohodka, kataster, register prebivalstva, materialno poslovanje podjetij, dokumentacija in vseh mogočih statistik, pregledov, diagramov' 'Marsikatero podjetje je pravi čas spoznalo prednosti računalnikov in so si kupili m anjše stroje, ki so jih namenili lastnim potrebam, tudi nekatere občinske skupščine, pri tem so pozabili, da majhen stroj rešuje majhne naloge. Da potrebuje za majhen stroj organizator/programer več časa, da pripravi podatke. Marsikje so na strokovnjake sploh pozabili in stroji niso izkoriščeni' 'Načrtujemo, da bi v različnih krajiih Slovenije pri naročnikih priklopili terminale preko katerih bi potrošniki centra posredovali podatke po telefonski liniji in bi nazaj prejemali obdelane podatke'

Sejni zapiski Skupščine Socialistične republike Slovenije.. Seje od 1. VII. 1968 do 31. VIII. 1968

>>O sodelovanju z Iskro pri vzpostavitvi skupnega elektronskega centra 'V iskanju rešitev glede financiranja in same organizacije centra se je zavod SRS za statistiko povezal z združenim podjetjem Iskra, da bi našli rešitev ki bi zadovoljila republiški zavod za socialno zavarovanje, Iskro in pa zavod SRS za statistiko. V letu 1966 se rešitev, ki bi zadovoljila potencialne uporabnike, ni mogla najti.' 'Združeno podjetje Iskra je v 1967 sklenilo kooperacijsko pogodbo z ameriškim CDC za izdelavo posameznih delov za elektronske računske stroje. Istočasno je prišlo do sporazuma o zastopstvu in prodaji električnih računskih strojev za Jugoslavijo, ki jih CDC proizvaja. Zaradi kooperativnih odnosov lahko dobi Iskra stroje CDC pod ugodnejšimi pogoji. Tako se je pokazala možnost, da tudi republiška uprava oziroma tudi drugi uporabniki pridejo do modernejše tehnike. Ker je Iskra imela takšno možnost, se je obrnila na izvršni svet s predlogom za poslovno sodelovanje in sofinanciranje, pri čemer naj bi javna uprava bila tudi uporabnik stroja, ki ga bo »Iskra« nabavila. 'Izvršni svet je želel ugotoviti stanje na tem področju in je organiziral konec avgusta 1967 posvet s potencialnimi uporabniki elektronskih strojev. Treba je bilo ugotoviti, ali se z večjim strojem zadovolji večji krog uporabnikov ali pa je bolje, če ima vsak svojega. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da večji stroj lahko boljše zadovolji uporabnika kot pa manjši, predvsem zaradi znatno večjih zmogljivosti pomnilnikov in pa tudi hitrosti. Ker je Iskra nameravala nabaviti za sebe stroj CDC 3100, Univerza pa kot zelo močan uporabnik IMB 360/44, je bilo ugotovljeno, da bi stroj CDC 3300 lahko pokril potrebe vseh uporabnikov. Javna uprava bi tudi v varianti CDC 3100 lahko našla svoje mesto v kapacitetah stroja, vendar v omejenem okviru. S strojem CDC 3300 je rešitev boljša.. s potrebnimi priključnimi napravami. Stroj lahko krije potrebe javne uprave, znanstveno-raziskovalnega dela in nekaterih gospodarskih organizacij vrsto let.'

Sobotna priloga (11.11.1967, letnik 9, številka 307)

>>Elektronski računalniki v svetu in pri nas 'Elektronski računalnik ena izmed najpomebnejših inovacij in računalništvo eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Vpliva na praktično vsa področja človeškega delovanja, znanostveno raziskovalno delo, matematika, statistika, arhiviranje, poslovno administracija, gospodarske analize in vsakovrsten inženering, medicino.. pa tudi družboslovne študije' 'V Jugoslaviji samo en velik računalnik IBM 705 pri Zveznem zavodu za Statistiko, pa še ta je danes 1967 že močno zastarel. V Sloveniji je elektronskih računalnikov morda 10, če vštejemo vsa že sklenjena naročila, ljudi ki so se vežbali v programiranju pa nimamo več kot 40' 'Univerza mora poskrbeti, da bodo ljudje zvedeli kje in kako jim računalniki lahko koristijo in da se bodo naučili kako jih uporabljati' 'Univerza je prve korake naredila pred 6 leti z Računskim centrom in nabavo Zuse Z-23. Izbira ni bila posrečena. Center je znaten del naporov posvetil pouku, četrtina časa na računalniku se izkoristi za delo s študenti.. razdeli se med fakultete in višje šole.. takoj je bilo vpeljano programiranje v učni načrt tehniške matematike in izurili so nekaj odličnih programerjev''Dobra polovica časa se porabi za raziskovalno delo, ostala četrtina pa za tehnične ekspertize za gospodarske organizacije' 'Pogosto sodelavci v centru probleme šele matemtično zapišejo in prevedejo v programski jeziku''Center organizira tečaje s praktičnimi vajami, tečaja za univerzitetne učitelje se udeležuje 30 sodelavcev vseh fakultet' 'Čimprejšnja nabava novega računalnika je nujna, Z-23 iztrošen, prepočasen, zastarel.. Dogovarja za sodelovanje z vsemi fakultetami univerze, IJS, Zavodom za zdravstveno varstvo s Klinično bolnišnico Ljubljana in drugimi. Izdelan predlog za IBM 360/44'NI REALIZIRANO'Predvidena kooperacija z Iskro in nabava CDC 3300, ki je še nekoliko večji, zaenkrat še ni prišlo do dogovora''V gospodarstvu bo kmalu še nekaj drugih elektronskih računalnikov.. IBM 360/30 na DES Ljubljana'

Iskra (1968, letnik 7, številka 37)

>>Elektronski računski center Iskra, Otvoritev Oktober 1968 'V Iskrinem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP, ki bo deloval kot samostojna enota, so priprave začete že 1967 v zaključni fazi. Iskra nakup opreme financira skupaj s partnerji Republiškim izvršnim svetom in IJS z Univerzo v Ljubljani' 'Iskra je Oktobra 1966 sklenila kooperacijsko pogodbo s podjetjem CDC po kateri bo sprva izdelovala sestavne dele za njihove računalnike, kasneje pa tudi nekater končne izdelke. Iskra je pridobila zastopstvo za CDC v Jugoslaviji' 'Nakup dveh kompatibilnih računalnikov: Samostojen nakup CDC 2100, morda s sofinanciranjem Republiškega izvršnega sveta in nakup CDC 3300 obe enakovredni soudeležbi partnerjev''Kompatibilne periferne naprave: čitalnik kartic, papirnega traku, luknjalnih kartic in papirnega traku, printer in plotter, 4 enote magnetnih trakov in 2 enoti magnetnih diskov.' 'Iskra začasno namesti CDC 2100, kjer se bo izvajalo pripravljalno testiranje in se bodo šolali kadri za delo na večjem sistemu CDC 3300, ki bo dostavljen kasneje.'

Iskra (30.01.1971, letnik 10, številka 4)

>>Računalnik CDC 3300 in vse aktivnosti povezane z njegovim delovanjem 'Računalnik, ki je drugi največji v Sloveniji dela v dveh izmenah in je skoraj polno izkoriščen. Arhivski prostor postaja problem, RRC ima 2100 magnetnih trakov, prostora pa je samo še za kakih 1000'

Iskra (20.03.1971, letnik 10, številka 11

>>Obdelava na RRC 'Pridobili tudi poseben prostor za programerje''Preglavice jim povzroča uvajanje novih verzij operacijskega sistema'

Delo (02.01.1969, letnik 10, številka 357)

>>Oglas Zavod SRS za Statistiko za organizator/programer za pripravo in obdelavo podatkov v RRC

Miroslav Novak: Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na pristojnem območju pokrajinskega arhiva Maribor

>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..

Delo (31.05.1973, letnik 15, številka 146)

>>Najeli nov računalnik IBM v Ekonomskem centru Mariboru

Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)

>>Računalniki v TAMu 'Zaradi velike količine sestavnih delov morajo imeti v TAMu v vsakem trenutku vpogled v stanje in gibanje zalog, kar pa je ob več desettisoč kosih praktično nemogoče izvajati ročno. TAM ima v treh bazah toliko podatkov da zasedejo 600 miljonov znakov statičnega pomnilnika. Prednost računalniško podprte proizvodnje in poslovanja je v interaktivnosti.' 'Sistem RPIS-računalniško podprt informacijski sistem-uvajajo in razvijajo od leta 1981 v sodelovanju z Iskra Delta in Univerzo v Mariboru. Uporabo računalnika vključujejo na področja: razvojno inženirstvomm razvoj in osvajanje proizvodnje, spremljanje in vodenje proizvodnje, trženje in rezervni deli, finančno in kadrovsko področje. Vse to so izpeljali v dve letih. Prvi interaktivno usmerjeni sistem Delta 340 so uvedli leta 1980. Računalništvo v TAMu doma od leta 1955, ko so dobili prvi IBM 602-A, ki so ga uporabljali zase in za druge, leta 1965 ko so dobili prvi elektronski sistem IBM 1401 pa so ga začeli uporabljati za poslovno proizvodne obdelave.' 'Potem je bil prehod od parcialnosti k sistemu v TAMu prepočasen. V osemdeseta so prišli z dvema zunanjima servisnima centroma v ECM in Dravskinh elektrarnah in enim zastarelim računalnikom v tovarni. Usmeritev v regionalne centre je bila v primeru TAMa zgrešena. Sistema, kot so ga razvili v zasdnjih dveh letih, si brez lastne opreme ni mogoče zamisliti.' 'Zdaj imajo računalnike Delta 4780/500, 340/80 in 340/05. 35 terminalov, 20 jih še nameščajo.. Izraba zmogljivosti pa je že 90%. Iz drugih tovarn se hodijo posvetovat k njim. Z uvedbo robotike še čakajo.' 'Pors 3 .. Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo bo ustanovil oddelek za robotizacijo. Razvili naj bi 5 ali 6 tipov robotov, upoštevaje dosežke Gorenja, Mihajlo Pupin, Iskre in IJS. TAM bo sodeloval pri razvoju robotov.' 'Iskra Delta dobavlja strojno in programsko opremo in svetuje. Poleg TAM razvijajo sistem tudi z drugimi podjetji Prvi partizan, Strojna in TSN v Maribour, z Vozila Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika, SIP Šempeterm Kartonažna tovarna Ljubljana..' 'Bistveni problem, ugotavljajo ni cena opreme in obratovanja, ampak miselnost, predsodki, nizka informacijska kultura.'

Gradbeni vestnik (1972, letnik 21, številka 12)

>>Stavbar pristopil v nov center ECM 'Tudi v Stavbar smo se odločila pristopiti k centru za avtomatsko obdelavo podatkov v Mariboru, ki ga gradi naše podjetje na Razlagovi ulici (VEKŠ). Naloga, da se pripravi vse potrebno do instalacije računalnika IBM 370/135, je zelo obsežna in bo zahtevala precejšnjo mero dobre volje in pripravljenosti.'

Gradbeni vestnik (1969, letnik 18, številka 2)

>>Pomen elektronskih računalnikov za gradbeništvo 'Stanje računalništva v gradbeništvu je težko natančno podati, ker se nenehno spreminja. V Jugoslaviji obratuje na primer IBM 1130 na Inštitutu za seizmologijo in protipotresno gradnjo Skopje. Uporabljajo ga za dimenzioniranje nosilnih konstrukcij, programe pa so pripravili sami. Ta stroj je sedaj verjetno edini v naši državi, ki dela pretežno za potrebe gradbenikov. Na tehničnih fakultetah v Beogradu in Zagrebu obratujejo enaki vendar jih uporabljajo predvsem elektrotehniki in strojniki. V Sloveniji pripravlja montažo enakega podjetje Slovenija ceste! Nekatera domača podjetja že dlje časa izdelujejo mrežne plane s pomočjo računalnika in pri tem uporabljajo naprave podjetij. Združenje GIPOSS je 1967 pričelo s pripravami za ustanovitev računskega centra s sodelovanjem zastopnikov IBM. OPUSTILI. NATO PRISTOP K ECM MARIBOR?? Glede na to, da številne organizacije že nameščajo računalnike bo treba premisliti, če bo za gradbene organizacije racionalno vlagati dokaj velika sredstva v nakup lasntnih, ali bi bilo morda bolje smiselno vzeti v najem določene kapacitete že razpoložljivih.' >>Uporaba elektronskih računalnikov v statiki >>Aplikacija elektronskih računalnikov pri določitvi optimalne krivulje in v hidrologiji