Zbirka Računalniškega muzeja

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

>>Intertrade odprl center za elektronsko obdelavo v Ljubljani 'Namestili IBM 360/40-POPRAVEK, center bo odprtega tipa in bo tudi omogočala kupcem IBM računalnikov uporabo v primeru izpada latnih računalnikov'

>>Obdelava receptov z računalnikom v RZS 'Zapletlo se je pri optičnem čitalniku, stari preslab, novi obtičal na carini. Zdaj nadomeščajo skeniranje zaostalih receptov. Z računalnikom pa tudi ne gre gladko, RZS je vezana na računalnik pri Intertadeu, ta pa mora računalnik po pogodbi vrniti konec tega leta, vsi upi so usmerjeni v realizacijo najema lastnega računalnika'

>>Računalniška mreža in RRC '10 let odkar so v RRC pritegnili tudi zunanje partnerje in je bila vzpostavljena formalna osnova za združevanje večjega števila uporabnikov. RRC je do 1979 deloval kot posebna enota IJS, letos pa je postal samostojna delovna organizacija v kateri združuje 28 gospodarskih in družbeno-političnih organizacij.' 'Leta 1972 se je z nabavo Cyber 72 začelo povsem novo obdobje računalništva pri nas. Nakup se je izkazal kot racionalen in upravičen. Tudi za študente matematičnih in tehničnih smeri je postal nepogrešljiv pripomoček, z njim so povezani številni raziskovalci in organizacije. Nekateri imajo nanj priključene kar svoje mikro računalnike. Veliki osrednji računalniki imajo ravno tako svoje mesto med drugimi kapacitetami in jih je potrebno ustrezno uporabiti.' 'V RRC imajo Cyber 72 in Cyber 172, ki je še 30 odstotkov hitrejši od starejšega brata in njegova centralna enota zaseda kar dve tretjini manj prostora. Oba računalnika sta polno zaposlena, nastajajo pa težave pri nabavi rezervnih delov, posebej manjših. Desan Justin že leta vodi center, kolektiv pa zaposluje 70 delavcev, med njimi 20 visoko usposobljenih kadrov. V center se nenehno vključuje okrog 300 strokovnjakov iz vrst uporabnikov. Vsako leto organizirajo tečaje programiranja in druge oblike strokovnega usposabljanja.'

>>Odločitev RRC za nakup dodatnega Cyber 173 'Nameščen bi bil v obstoječih prostorih in povezan s Cyber 72 v celoto, ki bi nudila za 200% večje zmogljivosti in le 63% večje stroške obratovanja. Tako bi zagotovili ustrezne zmogljivosti za 13 partnerjev, obenem pa odprli možnost za pristop novih. Bistveno bi se povečale možnosti za priklop daljinskih priključkov in interaktivno delo. Investicija racionalan in usklajena s srednjeročnim planom. Po planu naj bi slovenska računalniška mreža do leta 1980 obsegala 4-5 zmogljivejših računalnikov, ki naj bi zagotavljali zmogljivosti za nastajajoči družbeni informacijski sistem in za širok krog organizacij. Zaradi omejitev uvoza še ni uspelo skleniti pogodbe, zato bi predvidoma v letu 1976 pospešili centralno enoto za 13% in namestili dodatno opremo, ki bi jo sicer v sklopu nove naprave. Do Septembra bi po realnih ocenah že lahko namestili novi računalnik.'

>>Nov računalnik v RRC v začetku leta 1977 'Računalnik kljub nadgradnjam dela že vsak delavnik v treh izmenah, ob sobotah in nedeljah pa v eni izmeni. RRC uporablja že 16 partnerjev, večina ima enega ali več terminalov in jih je tako priključenih že 30. Glede na potrebe smo se odločili za računalnik Cyber 173, ki bi bil direktno povezan s starejšim Cyber 72.. poseben čelni računalnik bi omogočil, da bi lahko priklopili do okrog 70 interaktivnih terminalov. Širitev bi omogočila pristop novih partnerjev, interaktivno delo in delo z velikimi bazami, ter modernizacijo informacijsko dokumentacijske dejavnosti. Leta 1976 se je pristojnost za dodeljevanje dovoljenja za uvoz prenesla na republiške okvire. Odobrili so manj kot polovico potrebnih sredstev zato bomo kupili Cyber 172-6 s čimer se bodo zmogljivosti povečale samo za 100%, opremo pa bomo lahko še kasneje dopolnili. Oprema bo dobavljena v začetku 1977.'

>>Dosegli dobavo novega sistema Cyber 172 še pred koncem leta

>>O novem časopisu Informatica 'Društvo Informatika se je odloćilo za izdajanje strokovne revije Informatica.. uredništvo je na IJS, glavni urednik Anton Železnikar, tehnični urednik Rudi Murn.' >>Odobritev dodatne opreme za Cyber 172 'kontrolna enota in 8 pogonov za magnetne trakove, čelni računalnik z opremo za 20 sinhronih in 30 asinhronih linij, operacijski sistem, 2 diskovna pogona, tiskalnik in luknjalnik. Nabava realizirana postopoma in z veliko zakasnitvijo. K RRC pristopl tudi Mercator. Sodelavci centra nudijo intenzivno pomoč pri ustanavljanju skupnega računalniškega centra v Celju, ki naj bi deloval na podobnih načrtih kot RRC.'

>>O programskem paketu za avtomatsko projektiranje za računalnik CDC Cyber 172 'Programski paket za avtomatsko projektiranje in avtomatsko izdelavo projektne dokumentacije se trenutno uporablja za projektiranje zavarovanja cestno-železniških prehodov. Sestavljen je iz treh delov in napisan večinoma v Pascalu.. nekaj v Fortranu.. Vsebuje program za zajemanje podatkov in vzdrževanje baze, program za oblikovanje besedil in načrtov, program za projektiranje prehodov.. Čeprav gre danes razvoj v smeri uporabe terminalov in izločevanja kartic kot osnovnega nosilca vhodnih podatkov, smo sprejeli kartice kot vhodni medij, ker naročnik projekta nima svojega terminala.'

>>Program za popravljanje besedil (IJS) 'Opisan je program, ki omogoča oblikovanje besedil. Izdelali so ga na odseku za uporabni matematiko IJS in je sestavni del računalniškega programskega paketa za avtomatizacijo projektiranja Iskra Avtomatika. Trenutno se uporablja za projektiranje cestno-železniških prohodov. Napisan je v Pascal za računalnik CDC Cyber 172, v teku pa je prilagoditev za račuanlnike Delta.'

>>Intervju Desan Justin 'Na Cyber 72 in Cyber 172 je povezanih skoraj 100 terminalov. Za obratovanje centra skrbi 70 strokovnjakov, 25 z visoko izobrazbo. Tako zmogljivih računalnikov je v Jugoslaviji le še nekaj. Do najboljših uslug pridemo s povezavo velikih, mini in mikro računalnikov. Posebej pomembna bo računalniško podprta informatika za našo samoupravno družbo, saj bo mogoče ustreznejše in učinkovitejše odločanje.'

>>Sporazum o ustanovitvi RRC - Računalniške storitve 'Sporazum poskušali uresničiti že od leta 1977. USklajevanje udeležencev je bilo dolgotrajno. Sporazum opredeljuje dolgoročno sodelovanje udeleženk z združevanjem dela in sredsted na področju računalništva, medsebojne odnose, pravice in dolžnosti. Temelj je ustvarjanje in razporejanje skupnega dohodka, namen pa dolgoročno zagotavljanje računalniških zmogljivosti, programske opreme, izobraževanja. Delovanje centra bodo usmerjali predstavniki udeleženk. Trenutno organizacija združuje 27 partnerjev, upravlja z dvema dokaj velikima računalnikoma Cyber 72 in Cyber 172, nanju pa je priključenih okrog 80 terminalov.' 'Ob ustanovitvi RRC leta 1968 so pogodbeniki zaupali vodenje centra IJS, ker so se njihovi strokovnjaki intenzivno zavzemali za realizacijo tega koncepta in so imeli kadre za to področje.'

>>Obisk predsednika in podpredsednika skupščine v RRC 'Predstavili koncept organizacije in delovanja ter vizije za nadaljni razvoj. Koncept je pokazal številne prednosti za številne uporabnike iz upravnih organov, univerze, gospodarstva. Nakup večje skupne opreme je cenejši kot nakup več posameznih manjših računalnikov. Potrebe uporabnikov se vsaki dve leti podvojijo, zadovoljujejo pa jih lahko tako z nadgradnjo kot z dodatnimi nakupi. Skupna uporaba pospešuje izmenjavo rešitev, omogoča specializacijo kadrov, zanesljivejše obratovanje. Zato se tak koncept že začenja uveljavljati pri snovanju širše računalniške mreže v državi, ki naj bi predvidoma obsegala 4-5 takih enot.'

>>Zgodovina IJS ob 50 letnici, drugi del 'Laboratoriji IJS med redkimi, ki sodelujejo v evropskih projektih Eureka. Danes IJS na nekaterih področjih dogovorjeno in neposredno dopolnjuje zmogljivosti univerze, ki bi jih bilo glede na vložena sredstva in večdesetletni trud izjemno težko in nesmotrno podvojiti na fakultetah. Od nekdaj je tudi vladalo mnenje, da je inštitut odveč, če ne služi kot rezervoar znanja za gospodarstvo, družbo in kanal za prenos, črpanje svežih informacij in znanosti. V začetku sedemdesetih so se na IJS zavestno odločili, da svoje dejavnosti za zunanje naročnike razširi do približno enakega obsega kot je njegova znanstveno-razioskovalna dejavnost.' 'Posebej je vredno omeniti RRC ustanovljen pred 20 leti predvsem po zahvali vodje skupine za uporabno matematiko. Danes vključuje 176 terminalov in 43 občin! Po njegovem zgledu je nastalo še več podobnih centrov v državi. RRC še vedno uspeva s svojimi računalniškimi in izobraževalnimi uslugami, se razširja z novo opremo in prevzema nove naloge za republiško upravo.'

>>Zdravstveni dom Celje 'V zdravstvenem domu Celje 1971 zaradi neučinkovitosti začeli uvajati avtomatsko obdelavo podatkov.. zastavili so sistem, ki bi postopno omogočal obdelavo vseh podatkov od fakturiranja, do finančne in zdravstvene statistike.. to je najprej zahtevalo številne tehnološke, organizacijske, upravne spremembe.. 1972 začeli z obdelavo podatkov iz področja financ in zdravstvene statistike.. do 1974 v ZD Celje zajeli že vse vrste storitev.. NAJ BI UPORABLJALI RAČUNALNIK IBM 370/135 V RAZVOJNEM CENTRU CELJE, VENDAR JE BIL TA NAMEŠČEN ŠELE 1977!! PRED TEM VERJETNO VSE OD 1972 DO 1977 UPORABLJALI IBM 370/135 V ASTRI! Oblikovali so enoten evidenčni list in nekaj drugih obrazcev za vnašanje podatkov, na katerih so bile vse potrebne informacije pomembne za fakturiranje ter finančno in zdravstveno statistiko.. obenem ukinili izpolnjevanje stare dokumentacije.. koncept obdelav in programiranje so pripravili trije strokovnjaki Franjo Štros, Gabrijel Prezelj in Jani Zupan.. 1975 so podatke o pacientih začele obdelovati tudi Bolnišnice Celje, Maribor, Slovenj Gradec.'

>>Pripombe k poročilu o izgradnji centra AOP skupnosti socialnega varstva 'Strokovna služba SPIZ se je do sedaj posluževala računalnikov pri ŽTP(IBM 360/30) in ISKRA(IBM 370/135), kar je povzročalo visoke stroške in težave. Zato je skupnost že pred leti sklenila zgraditi lastni center, v katerem bodo tudi vsi potrebni poslovni prostori. Center je zgrajen in bo v kratkem operativen. Center je bil deležen kritik, da je investicija prevelika za naše potrebe in da v Ljubljani že več podjetij razpolaga z računalniki, ki niti niso polno zasedeni.'