Zbirka Računalniškega muzeja

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

>>Mehanizacija statistike 'Obdelava podatkov je potekala na Uradu. Sprva je bila le ročna, postopoma pa so jo mehanizirali. Leta 1948 je Urad imel 1 sortirko, 2 ročna in 2 avtomatična luknjača. Ti stroji so bili zelo enostavni, z njimi so sortirali listke in tako šteli obrazce: kolikor listkov je zletelo iz stroja, toliko je bilo znakov. Leta 1952 so vpeljali IBM garnituro računskih strojev, ki je vsebovala tudi verificirke in tabelirke.'

>>O načrtih za vzpostavitev skupnega elektronskega centra 'Garnitur elektronskih računalnikov manjših kapacitete je že okrog 18.''Pri komisiji za zgraditev poslopja republiškega predstavništva in uprave je bil že leta 1961 izdelan investicijski elaborat, ki je predvideval garnituro elektronskih strojev večje kapacitete, ki bi ustrezala potrebam statistike, zemljiškega katastra, inštitutov, republiških upravnih organov in deloma tudi potrebam gospodarskih organizacij. Za nosilca realizacije je bil takrat določen zavod SRS za statistiko. Za realizacijo tega investicijskega programa so bila odobrena finančna sredstva, vendar so bila porabljena le deloma; kupljeni so bili mehanografski stroji za najnujnejše potrebe zavoda SRS za statistiko in za obdelavo zemljiškega katastra. Druga faza nabave se ni realizirala in tako ni bil dobavljen najpomembnejši element v celotnem projektu, elektronski sistem večjih kapacitet za obdelavo podatkov. Vprašanje elektronskega centra je bilo ponovno načeto leta 1964' ZA STATISTIKO 1964 KUPLJEN UNIVAC 1004.

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>Članek posvečen Franti Komelu, direktorju Statističnega urada 1967-1981 'Franta Komel je s svojim znanjem in intuicijo za Slovenijo našel možnost, da OECD tudi finančno podpre nova snovanja in modernizacijo slovenske in posredno jugoslovanske javne statistike. Jugoslovanski statistiki in beograjski akademiki so se temu le čudili. Strokovnjaki iz Nemčije so nam pomagali pri razmišljanju o novostih in sodelovali pri projektu, ki ga sami doma v Nemčiji niso smeli izvesti. Nakup velikega računalnika je s tem postal nujno potreben. Delujoči sistemi UNIVAC??? in veliki CDC so bili dober začetek, a registri ter banka podatkov so potrebovali močnejšo opremo. Omenjena oprema je omogočila izobrazbo množice statistikov-informatikov tedanjega profila. Potrebe po informatikih so naraščale. Na fakultetah pa so se prepirali kje in kako bo potekal študij informatike. Zavodovi informatiki so bili dobro izobraženi. S praktičnimi izkušnjami so tudi odhajali v druge javne ustanove in Franta je to podpiral. Zavod je bil dolgo časa nosilec razvoja aplikativne javne informatike v Sloveniji. Franta je s svojimi idejami in ljudmi uspel in Zavod za statistiko je dobil tedaj najsposobnejši računalnik na Balkanu. Na otvoritvi so predstavili poskusno delovanje registra prebivalstva in začetek delovanja statistične banke podatkov. Izmenjave s pomočjo magnetnih trakov so bile takrat višek prenosa podatkov, trakovi s podatki so potovali v Beograd in nazaj. Register prebivalcev je postajal osnova za volilne imenike in druge potrebe po bazi vseh prebivalcev. Bistveno je bilo, da so tudi vsebinsko uredili prijavne obrazce za registracijo prebivalstva, ki so jih pošiljali na osem različnih ustanov.' ZMEDENO NAPISANO.. V DRUGEM ODSTAVKU IZGLEDA GOVORI O IBM705.. V PRVEM ODSTAVKU PA GOVORI O MODERNIZACIJI V SEDEMDESETIH.. ČLANEK V DNEVNIKU STAT/07 BOLJ JASEN..

>>Licitacija Zavoda za statistiko 'Key-Edit sistem za zajemanje podatkov.. konfiguracija 12 zajemalnih mest, centralna enota DEC PDP 8 z 20KB pomnilnika in magnetni boben za vmesno shranjevanje podatkov..'

>>Ob 35. obletnici dobili računalnik, ki mu ni para 'V Ljubljano je prispel novi računalnik slovenskega zavoda za statistiko'

>>Na Zavodu za Statistiko slovesno zagnali novi računalnik 'Fujitsu FACOM 180 AD II.. zmogljivost tri do štirikrat večja kot na dosedanjem računalniku RCE??? Na računalniku imajo register prebivalstva, enoten register organizacij in skupnostio, register območij teritorialnih enot in banko statističnih podatkov'

>>Licitacija Zavod za statistiko FACOM M 180 II AD 'Centralna procesna enota, 5 enot izmenljivih diskov, 4 enote fiksnih diskov, 4 devetsledne enote nagnetnih trakov, dva vrstična tiskalnika, komunikacijski procesor, čitalnik kartic, 33 različnih terminalov, 30 različnih modemov. Oprema je bila nameščena 1980 in je brezhibna.'

>>Mehanizacija statistike 'Obdelava podatkov je potekala na Uradu. Sprva je bila le ročna, postopoma pa so jo mehanizirali. Leta 1948 je Urad imel 1 sortirko, 2 ročna in 2 avtomatična luknjača. Ti stroji so bili zelo enostavni, z njimi so sortirali listke in tako šteli obrazce: kolikor listkov je zletelo iz stroja, toliko je bilo znakov. Leta 1952 so vpeljali IBM garnituro računskih strojev, ki je vsebovala tudi verificirke in tabelirke.'

>>Kritika Republiškega računskega centra in nakupa novega Cyber 72 'Strokovnjaka OECD ocenjujeta, da kljub temu, da so podjetja naletela na težave zaradi pomanjkanja prakse in znanja, so imela očitne uspehe in koristi na račun nakupa in uporabe računalnikov. Ocenjujeta da novi Cyber 72 ne bo izkoriščen, odločitev za nakup sloni predvsem na velikih potrebah IJS, skupne potrebe partnerjev pa so manjše. Uporabo terminalov uvajajo zato da se materialni stroški čimbolj razdelijo na več deležnikov.' 'Univerza, ki je odgovorna za delovanje računalnika, namerava razviti službo z močno orientacijo na software-u''Tudi univerza meni da jih je IJS nadigral'

>>Najsodobnejši računalnik Cyber 70 v RRC Ljubljana 'Republiški računski center v Ljubljani je član uporabniške skupine European Control Data Users Group in skupine VIM (6000) in ima zato na razpolago ogromno programov iz bibliotek in drugih uporabniških skupin.'

>>Cyber 72 podrobna analiza 'Največji računalnik v YU in v širšem vzhodnem območju Evrope. Smo sredi nekakšne eksplozije računalnikov, v SLO montiranih ali naročenih 130 računalnikov, tako da se približujemo najrazvitejšim, je pa še vedno marsikateri računalnik preslabo izkoriščen, ker ni izurjenih strokovnjakov''Novi center na Viču je zametek enotnega računalniškega omrežja, ki lahko služi za velika podjetja, inštitute, javno upravo, zdravstvo, šolstvo'

>>Predstavitev RRC in Cyber 72/24 'Ustanoviteljem SRS, Iskra in UniLj so se pridružili še Ljubljanske mlekarne, GP Obnova, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Izobraževalna skpunost SRS, Sklad Boria Kidriča in Klinična bolnišnica Ljubljana' 'Takšnih strojev je v Evropi kakšnih 50''Partnerjem je na razpolago kopica programov' 'Če je bil stegenjski zgolj velik računalnik, prevzem zdaj RRC nase skrb za širjenje nove miselnosti o uporabi računalnikov. Nosilci razvoja sodobnega sveta so tisti, ki obvladajo najsodobnejšo računalniško in drugo tehniko' 'Računalnik bo omogočal univerzi sistematično uvajanje pouka računalništva in pouka s pomočjo računalnika v vse vrste rednega študija''RRC bo pripravil tečaje za zdravnike, inženirje, znanstvenike, statistike, finančnike in druge.' 'Ponuja se možnost, da bi bili prek terminalov priključeni vsi zdravstveni domovi v državi'

>>Opis opreme in delovanja v RRC 'V GG Slovenj Gradec obdelava podatkov s povezavo na RRC prek terminal, dokler še nimamo računalnika bomo podatke tedensko nesli v RRC'

Zgodovina RRC-ja sega v leto 1968, ko je RRC začel delovati znotraj Instituta »Jožef Stefan«. RRC se je osnoval v okviru instituta kot Republiški računski center. V letu 1968 je bil kupljen prvi srednje velik računalnik CDC 3300 za tri ustanovitelje, pozneje pa se je z instalacijo zmogljivega računalniškega sistema CYBER 70 v letu 1972 sistem razširil in omogočal računalniške zmogljivosti za devet ustanoviteljev. V letu 1977 je bila kupljena nova naprava CYBER 172. Oba sistema sta zagotavljala skupne računalniške zmogljivosti za več kot 20 ustanoviteljev, z 32 daljinskimi priključki, kar je bilo v tistem času izjemen organizacijski in tehnološki uspeh. Sistem je veljal za enega večjih v Evropi in največjega na Balkanu.'

>>Ob prvi obletnici delovanja računalnika Cyber 72-24 v RRC 'RRC ustanovili 1968 Izvršni svet SRS, Iskra in Univerza v Ljubljani z inštituti. S skupnimi sredstvi namestili CDC 3300. Ustanovitelj prosili IJS naj upravlja z računalnikom, RRC pa je postal samostojna enota znotraj inštituta. Financirajo ga vsi partnerji. Zaradi hitrega porasta se je že v enem letu pokazalo, da bodo zmogljivosti premajhne, nadgrajevanje pa nesmotrno. Ker je sodelovanje uspešno so se partnerji odločili, da poskušajo pridobiti dodatne partnerje in s skupnimi sredstvi kupijo še večji računalnik, ki bo imel tudi večje možnosti za nadaljno razširitev. Pristopili Ljubljanske mlekarne, Gradbne podjetje Obnova, PZ Gozdnogospodarskih organizacij, kasneje pa še Izobraževalna skupnost SRS, Sklad Borisa Kidriča, Klinične bolnice v Ljubljani in Republiška skupnost za ceste. Skupaj kupili CDC Cyber 72-24.' 'Po enoletnem obratovanju že potrjuje daljnovidnost odločitve. Deluje v dveh izmenah, izkoriščenih pa je približno 80% zmogljivosti, ki so na volj v rednem obratovalnem času. Dnevno se obdela tudi do 1000 poslov. Priključenih že 14 kartično-printerskih terminalov, nekateri v oddaljenih krajih.. Kočevju, Zagrebu, Sarajevu, Novi Gorici ipd. Preko njih se obdela več kot polovica poslov. Še veliko možnosti za nadgrajevanje računalnika in povezovanje v računalniško mrežo Slovenije.' 'Naloga IJS, da skrbi za nemoteno delovanje, za razširitev obdelave, za vzgojo kadrov.. skupina za šolstvo organizira različne tečaje. V letih 72/73 tečaje zaključilo več kot 500 udeležencev. Ne manjka pa težav, ki so povezane z dejstvom, da je RRC bolj kot druge enote inštituta izpostavljen trgu.'

>>RRC in Cyber 72 'Nakup Cyber 72 je omogočil RRC, da se je prelevil v zametek ali jedro prihodnjega neogibnega enotnega ali sklenjenega računalniškega sistema v Sloveniji. V to smer gre tudi svetovni razvoj. Povezan je s terminali po celi državi in v načrtu povezava z nekaj točkami v Jugoslaviji, zveza z Zagrebom in Sarajevom že vzpostavljena' 'V letu 1973 67% izkoriščen, najkasneje konec 1974 bomo prešli na tri izmene.''Zmogljivosti računalnika rastejo hitreje kot njegova cena, obenem pa omogočajo večje nadgradnje, zato so nakupi velikih sistemov veliko bolj racionalni. Druga prednost je lažje programiranje v višjih jezikih in možnost uporabe programskih paketov, ki lahko rešujejo celovitejše probleme. Velik računalnik tudi lahko rešuje bolj kompleksne probleme. Tretja prednost je koncentracija in specializacija kadrov' 'Obris informacijskega sistema.. Nekaj večjih računalnikov povezanih s hitrimi linijami za prenos podatkov, znotraj tega pa je priključeno veliko majhnih računalnikov za dostop do zmogljivosti velikih računalnikov' 'V Sloveniji do Septembra 1972 87 pogojnih računalnikov.. potrebno bo natančno evidentirati zmogljivosti in ugotoviti skladnost sistemov' 'Kot terminale za Cyber ne uporabljamo samo CDC, temveč tudi IBM in HP sisteme'

>>Občin Vič-Rudnik sedežnajvečjega računalnika na Balkanu 'Računalnik je v le nekaj mesecih obdelal več podatkov kot vse dosedanje generacije znanstvenikov, statistikov, gospodarstvenikov v Sloveniji. V trenutku lahko opravi naloge, ki bi jih skupina znanstvenikov opravljala celo življenje. Na ta zelo zmogljiv računalnik pa se je mogoče priključiti tudi z daljinskimi priključki. Smiselno je, da o priključku razmišljajo lokalna podjteja, čeprav se vanj vključujejo iz vse države.'

>>V Beogradu zaživel elektronski statisični center z računalnikom IBM 705 'Center ne more zamenjati 6000 statistikov.. bo pa povečal porduktivnost statistike. Občine bodo lahko že v roku 10 dni prejele rezultate zbranih podatkov. Popis iz leta 1953 se šele zdaj zaključuje, z novim računalnikom pa bi bil lahko opralvjen v sedmih mesecih. Ogromne gore papirja bodo zdaj lahko spravljene na magnetnih trakovih.'

>>Obisk elektronskega centra v Beogradu IBM 705

>>Mehanizacija bančnega poslovanja 'Narodna banka, predvsem v Sloveniji, si že več let prizadeva, da bi v celoti mehanizirali obdelavo. Prvi uspehi pretekli mesec, ko so ustanovili Knjigovodski center sedmih ljubljanskih podružnic NB, ki mehanizirano obdeluje vse bančne podatke za Ljubljano. Center bo nabavil 12 knjigovodskih strojev znamke National, 6 dosedanjih znamke Astra pa bodo odstopili centru v Mariboru.. Pripravljajo ustanovitev več takih centrov.. še v Kranju s stroji Siemag in v Novem Mestu s stroji Olivetti. Obdelava na teh strojih omogoča nadaljno obdelavo na visoki mehanografiji na strojih IBM po principu luknjanih kartic. V načrtu je menjava teh strojev za elektronski sistem IBM 1401, ki bi olajšal nadaljno obdelavo v elektronskem centru v Beogradu na računalniku IBM 705.' 'V nižji in srednji mehanografiji Narodne banke je kar 22 različnih znamk strojev. Komisija si je ogledala mehanizacijo v Nemčiji in Italiji'

>>Novi IBM705 v zveznem Zavodu za statistiko 'Pred dnevi prispela na zemunsko letališče s posebnim letalom pošiljka strojev IBM 705, ki bodo montirani v elektronskem centru Zveznega zavoda za statistiko. Za transport so se mesece pogajali z različnimi letalskimi družbami. Prva pomembna naloga bo urejevanje podatkov popisa kmetijstva, takoj za tem pa jih čaka še večja obdelovanje podatkov popisa prebivalstva, ki bo izvedeno sredi marca prihodnjega leta. Vzdrževalci sistema so naredili tečaj v Parizu. IBM 705 bo prvič v Evorpi uporabljen za statistično obdelavo.' 'Računalnik sestavlja 20 strojev, v sredini nadzorni pult. Temperaturo in vlažnost v prostoru stalno nadzirajo klimatske naprave, okrog 20 stopinj pri 40-60% vlagi.. saj je od teh pogojev odvisno pravilno delovanje računalnika. V prostoru je minimalna količina praha.' 'Za delo, na primer množenje ali deljenje, ki ga opravi računalnik IBM 705 v minuti potrebuje uradnik z običajnim kalkulatorjem pri 7 urnem delovniku 7 mesecev. Obdelava popisa 1961 bo namesto 5 ali 6 let trajala le 12 mesecev.'

>>IBM 705 v Beogradu 'Naši prvi elektronski možgani, peti v Evropi, bodo ororemljeni z najsodobnejšimi avtomatskimi pripravami za obdelovanje podatkov s sistemom IBM 705.'

>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'

>>Članek posvečen Franti Komelu, direktorju Statističnega urada 1967-1981 'Franta Komel je s svojim znanjem in intuicijo za Slovenijo našel možnost, da OECD tudi finančno podpre nova snovanja in modernizacijo slovenske in posredno jugoslovanske javne statistike. Jugoslovanski statistiki in beograjski akademiki so se temu le čudili. Strokovnjaki iz Nemčije so nam pomagali pri razmišljanju o novostih in sodelovali pri projektu, ki ga sami doma v Nemčiji niso smeli izvesti. Nakup velikega računalnika je s tem postal nujno potreben. Delujoči sistemi UNIVAC??? in veliki CDC so bili dober začetek, a registri ter banka podatkov so potrebovali močnejšo opremo. Omenjena oprema je omogočila izobrazbo množice statistikov-informatikov tedanjega profila. Potrebe po informatikih so naraščale. Na fakultetah pa so se prepirali kje in kako bo potekal študij informatike. Zavodovi informatiki so bili dobro izobraženi. S praktičnimi izkušnjami so tudi odhajali v druge javne ustanove in Franta je to podpiral. Zavod je bil dolgo časa nosilec razvoja aplikativne javne informatike v Sloveniji. Franta je s svojimi idejami in ljudmi uspel in Zavod za statistiko je dobil tedaj najsposobnejši računalnik na Balkanu. Na otvoritvi so predstavili poskusno delovanje registra prebivalstva in začetek delovanja statistične banke podatkov. Izmenjave s pomočjo magnetnih trakov so bile takrat višek prenosa podatkov, trakovi s podatki so potovali v Beograd in nazaj. Register prebivalcev je postajal osnova za volilne imenike in druge potrebe po bazi vseh prebivalcev. Bistveno je bilo, da so tudi vsebinsko uredili prijavne obrazce za registracijo prebivalstva, ki so jih pošiljali na osem različnih ustanov.' ZMEDENO NAPISANO.. V DRUGEM ODSTAVKU IZGLEDA GOVORI O IBM705.. V PRVEM ODSTAVKU PA GOVORI O MODERNIZACIJI V SEDEMDESETIH.. ČLANEK V DNEVNIKU STAT/07 BOLJ JASEN..

>>Otvoritev Republiškega računskega centra 'Oktobra 1968 odprli no elektronski računski center katerega solastniki in soplačniki so Izvršni svet SRS, Iskra Kranj, Univerza v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko' 'Zdaj je v Iskrini tovarni elektronski naprav v Stegnah montirana začasna naprava, ki jo bodo kmalu zamenjali z drugo zmogljivejšo' 'V centru lahko opravljajo več zahtenih delovnih nalog hkrati, tako bo lahko omogočil enovito poslovanje šolstva, davčne službe, statistike ali drugih javnih in upravnih služb v republiki. Pravtako bo v oporo in pomoč znanstvenikom in strokovnjakom z inštitutov ali industrije.''Izšolali so strokovnjake, ki bodo upravljali z napravami in skrbeli za njihovo vzdrževanje' 'Takšni stroji, kot je ta, bodo upajmo, pomagali, da bodo v administraciji poslej poslovali hitreje in bolj kakovostno'

>>Marca letos tudi CDC 3300 'Želimo si, da bi časniki pomagali, da bi stroj še bolj prišel do izraza, da bi ga uporabili tudi tisti, ki zdaj skoraj ne vedo zanj' 'Razen ljubljanskega mestnega sveta in mariborske občinske skupščine se druge slovenske občine zanj skoraj ne zanimajo''Javne služne niso dovolj pripravljene, kataster je iz časa Marije Terezije' 'Razen Iskre in IJS se računalnika ne poslužuje nobena druga organizacija' 'Računalnik obdeluje tudi republiško statistiko' 'Računalnik je prilagojen za področja kot so obračun osebnega dohodka, kataster, register prebivalstva, materialno poslovanje podjetij, dokumentacija in vseh mogočih statistik, pregledov, diagramov' 'Marsikatero podjetje je pravi čas spoznalo prednosti računalnikov in so si kupili m anjše stroje, ki so jih namenili lastnim potrebam, tudi nekatere občinske skupščine, pri tem so pozabili, da majhen stroj rešuje majhne naloge. Da potrebuje za majhen stroj organizator/programer več časa, da pripravi podatke. Marsikje so na strokovnjake sploh pozabili in stroji niso izkoriščeni' 'Načrtujemo, da bi v različnih krajiih Slovenije pri naročnikih priklopili terminale preko katerih bi potrošniki centra posredovali podatke po telefonski liniji in bi nazaj prejemali obdelane podatke'

>>O sodelovanju z Iskro pri vzpostavitvi skupnega elektronskega centra 'V iskanju rešitev glede financiranja in same organizacije centra se je zavod SRS za statistiko povezal z združenim podjetjem Iskra, da bi našli rešitev ki bi zadovoljila republiški zavod za socialno zavarovanje, Iskro in pa zavod SRS za statistiko. V letu 1966 se rešitev, ki bi zadovoljila potencialne uporabnike, ni mogla najti.' 'Združeno podjetje Iskra je v 1967 sklenilo kooperacijsko pogodbo z ameriškim CDC za izdelavo posameznih delov za elektronske računske stroje. Istočasno je prišlo do sporazuma o zastopstvu in prodaji električnih računskih strojev za Jugoslavijo, ki jih CDC proizvaja. Zaradi kooperativnih odnosov lahko dobi Iskra stroje CDC pod ugodnejšimi pogoji. Tako se je pokazala možnost, da tudi republiška uprava oziroma tudi drugi uporabniki pridejo do modernejše tehnike. Ker je Iskra imela takšno možnost, se je obrnila na izvršni svet s predlogom za poslovno sodelovanje in sofinanciranje, pri čemer naj bi javna uprava bila tudi uporabnik stroja, ki ga bo »Iskra« nabavila. 'Izvršni svet je želel ugotoviti stanje na tem področju in je organiziral konec avgusta 1967 posvet s potencialnimi uporabniki elektronskih strojev. Treba je bilo ugotoviti, ali se z večjim strojem zadovolji večji krog uporabnikov ali pa je bolje, če ima vsak svojega. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da večji stroj lahko boljše zadovolji uporabnika kot pa manjši, predvsem zaradi znatno večjih zmogljivosti pomnilnikov in pa tudi hitrosti. Ker je Iskra nameravala nabaviti za sebe stroj CDC 3100, Univerza pa kot zelo močan uporabnik IMB 360/44, je bilo ugotovljeno, da bi stroj CDC 3300 lahko pokril potrebe vseh uporabnikov. Javna uprava bi tudi v varianti CDC 3100 lahko našla svoje mesto v kapacitetah stroja, vendar v omejenem okviru. S strojem CDC 3300 je rešitev boljša.. s potrebnimi priključnimi napravami. Stroj lahko krije potrebe javne uprave, znanstveno-raziskovalnega dela in nekaterih gospodarskih organizacij vrsto let.'

>>Elektronski računalniki v svetu in pri nas 'Elektronski računalnik ena izmed najpomebnejših inovacij in računalništvo eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Vpliva na praktično vsa področja človeškega delovanja, znanostveno raziskovalno delo, matematika, statistika, arhiviranje, poslovno administracija, gospodarske analize in vsakovrsten inženering, medicino.. pa tudi družboslovne študije' 'V Jugoslaviji samo en velik računalnik IBM 705 pri Zveznem zavodu za Statistiko, pa še ta je danes 1967 že močno zastarel. V Sloveniji je elektronskih računalnikov morda 10, če vštejemo vsa že sklenjena naročila, ljudi ki so se vežbali v programiranju pa nimamo več kot 40' 'Univerza mora poskrbeti, da bodo ljudje zvedeli kje in kako jim računalniki lahko koristijo in da se bodo naučili kako jih uporabljati' 'Univerza je prve korake naredila pred 6 leti z Računskim centrom in nabavo Zuse Z-23. Izbira ni bila posrečena. Center je znaten del naporov posvetil pouku, četrtina časa na računalniku se izkoristi za delo s študenti.. razdeli se med fakultete in višje šole.. takoj je bilo vpeljano programiranje v učni načrt tehniške matematike in izurili so nekaj odličnih programerjev''Dobra polovica časa se porabi za raziskovalno delo, ostala četrtina pa za tehnične ekspertize za gospodarske organizacije' 'Pogosto sodelavci v centru probleme šele matemtično zapišejo in prevedejo v programski jeziku''Center organizira tečaje s praktičnimi vajami, tečaja za univerzitetne učitelje se udeležuje 30 sodelavcev vseh fakultet' 'Čimprejšnja nabava novega računalnika je nujna, Z-23 iztrošen, prepočasen, zastarel.. Dogovarja za sodelovanje z vsemi fakultetami univerze, IJS, Zavodom za zdravstveno varstvo s Klinično bolnišnico Ljubljana in drugimi. Izdelan predlog za IBM 360/44'NI REALIZIRANO'Predvidena kooperacija z Iskro in nabava CDC 3300, ki je še nekoliko večji, zaenkrat še ni prišlo do dogovora''V gospodarstvu bo kmalu še nekaj drugih elektronskih računalnikov.. IBM 360/30 na DES Ljubljana'

>>Elektronski računski center Iskra, Otvoritev Oktober 1968 'V Iskrinem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP, ki bo deloval kot samostojna enota, so priprave začete že 1967 v zaključni fazi. Iskra nakup opreme financira skupaj s partnerji Republiškim izvršnim svetom in IJS z Univerzo v Ljubljani' 'Iskra je Oktobra 1966 sklenila kooperacijsko pogodbo s podjetjem CDC po kateri bo sprva izdelovala sestavne dele za njihove računalnike, kasneje pa tudi nekater končne izdelke. Iskra je pridobila zastopstvo za CDC v Jugoslaviji' 'Nakup dveh kompatibilnih računalnikov: Samostojen nakup CDC 2100, morda s sofinanciranjem Republiškega izvršnega sveta in nakup CDC 3300 obe enakovredni soudeležbi partnerjev''Kompatibilne periferne naprave: čitalnik kartic, papirnega traku, luknjalnih kartic in papirnega traku, printer in plotter, 4 enote magnetnih trakov in 2 enoti magnetnih diskov.' 'Iskra začasno namesti CDC 2100, kjer se bo izvajalo pripravljalno testiranje in se bodo šolali kadri za delo na večjem sistemu CDC 3300, ki bo dostavljen kasneje.'

>>Računalnik CDC 3300 in vse aktivnosti povezane z njegovim delovanjem 'Računalnik, ki je drugi največji v Sloveniji dela v dveh izmenah in je skoraj polno izkoriščen. Arhivski prostor postaja problem, RRC ima 2100 magnetnih trakov, prostora pa je samo še za kakih 1000'

>>Obdelava na RRC 'Pridobili tudi poseben prostor za programerje''Preglavice jim povzroča uvajanje novih verzij operacijskega sistema'

>>Oglas Zavod SRS za Statistiko za organizator/programer za pripravo in obdelavo podatkov v RRC

>>Kraigher obiskal računski center v Stengah 'Drugi največji računalnik v Jugoslaviji'

>>Poziv na sodelovanje v RRC - nakup CDC 6400 za zadovoljitev vseh deležnikov

>>CDC 6400 prihaja v RRC 'Sodelujejo Iskra, Izvršni odbor SRS, Univerza v Ljubljani in cela vrsta podjetij' 'Računalnik bo nameščen v novih prostorij RRC, ki jih gradijo v bližini IJS''Sredstva so prispevali še Združenje gozdogospodarskih podjetij, GP Obnova, Ljubljanske mlekarne, Republiška izobraževalna skupnost in drugi. Ti bodo imeli tudi možnost povezovanja na računalnik prek terminalov' 'Vodilo jih je spoznanje, da je upravičen edino nakup velikega računalnika, saj mali računalniki niso najbolj ekonomični''Uprabljal se bo tudi za Popis in register prebivalstva'

>>Nov računalnik CDC6400 v RRC

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Univerzitetni računalniški center 'Univerza v Ljubljani se že tradicionalno spopada z razbitostjo na različnih področjih. Na prostorsko rabitost univerze je vezana tudi razbitost njenih informacijskih sistemov.. značilni so manjši računalniki. RCU prevzema nehvaležen poskus združevanja pri čemer oblikovanje njegovega modela obremenjuje veliko število spremenljivk. Obstoječi center z računalnikoma IBM 1130 in CDC 3300 na IJS je bil zaradi naraščajočih potreb za pedagoške in znanstveno-raziskovalne namene premajhen. FE in FE sta tako neodvisno namesto terminalov dobili laboratorijsko računalniško opremo in sedaj delujeta kot posebna aktivna terminala v celotnem terminalskem sistemu univerze.' 'RRC je sklenil namestiti CDC 6400, ki je 15x močnejši.. najmočnejši partner centra je univerza, ki bo v njegovem okviru šolala kadre, skrbela za znanstveno-raziskovalno delo itd. Univerza bo imela dva avtonomna priključka na račuanlnik, ki lahko delata sočasno, odločili pa so se za vzpostavitev mreže terminalov na univerzi, ki bo omogočil večjemu številu fakultet, inštitutov, laboratorijev vključevanje v delo z računalnikom. Poleg tega lahko po ugodnejši ceni še dodatno nakupijo do 8 povezav. Tudi v Mariboru oblikujejo center, v katerem je en najpomembnejših partnerjev VEKŠ.. odločili so se za računalnik IBM 360/40.'PRIMER DELA FAGG.. O SISTEMU SAIDC IN RAZVOJU INDOK DEJAVNOSTI.

>>Elektronski računalnik IBM 1130 in program STRESS 'Na področju statike je med nabolj dognanimi in k sreči tudi dosegljivimi skupinami programov Structural Engineering System Solver (STRESS). Na novem stroju IBM 1130, ki ga uporablja računski center univerze v Ljubljani (IMFM), so ti programi izvedljivi za precej obsežne konstrukcije, do 125 vozlišč s šestimi obtežnimi slučaji v eni istočasni kombinaciji. STRESS je prirejen za naslednje konstrukcije: ravninska paličja, ravninske okvirje, branaste konstrukcije, prostorska predalčja in prostorski okvirji.'

>>Programi s področja gradbeništva v IMFM 'Od specialnih programov IBM so za računalnik IBM 1130 v IMFM na razpolago programi za račun fundiranja na pilotih, račun podpornih zidov, dimenzioniranje betonskih stebrov, račun plošč v stanovanjskih stavbah, vrednotenje vplivnic, račun prednapetih nosilcev in podobno. STRESS je dostopen vsem uporabnikom IBM 1130, vse kaže da bodo dobili tudi različico programa STRUDL za računanje konstrukcij. Za dinamične preiskave konstrukcij je bilo v sodelovanju gradbenega oddelka FAGG in IMFM izdelan poseben program.'