Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
KZSZ Ljubljana - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
- Imeli dostop do:
-
1972 - IBM 360/25
pri RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
1969 - IBM 360/30 pri ŽTP - Železniško transportno podjetje
- Povezane osebe:
-
Franc Košir
- Viri:
-
Roman Batis: 50 let informatike in telekomunikacij v slovenski policiji 1
>>Mehanografija 'Strojna obdelava se je začela 1957. Na luknjane kartice so prenesli kartoteko kaznivih dejanj.. poskusna obdelava na strojih Zavoda za statistiko in podjetja Organizator, kasneje RSNZ najame nepopolno garnituro strojev IBM (1961) in jih odkupi(1963). Prenesli so še kartoteko prometnih nezgod(1958), evidenco registriranih motornih vozil in lastnikov(1959), emigrantov in tujih diplomatov(1960), krvnih izvidov voznikov(1961)'
Delo (16.10.1969, letnik 11, številka 284)SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!
Delo (28.08.1970, letnik 12, številka 233)>>Čez tri leta računalniki na železnici 'Vsa železniška podjetja naj bi se vključila v sistem uporabe elektronskih računalnikov. Podatke, ki so zanimivi za vsa podjetja bi obdelali v Skupnosti YU železnic, druge podatke pa vsako železniško podjetje posebej''Elektronske računalnike že uporabljajo v Ljubljani in Zagrebu'
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Skupščinski poročevalec (28.09.1977, letnik 2, številka 6)>>Pripombe k poročilu o izgradnji centra AOP skupnosti socialnega varstva 'Strokovna služba SPIZ se je do sedaj posluževala računalnikov pri ŽTP(IBM 360/30) in ISKRA(IBM 370/135), kar je povzročalo visoke stroške in težave. Zato je skupnost že pred leti sklenila zgraditi lastni center, v katerem bodo tudi vsi potrebni poslovni prostori. Center je zgrajen in bo v kratkem operativen. Center je bil deležen kritik, da je investicija prevelika za naše potrebe in da v Ljubljani že več podjetij razpolaga z računalniki, ki niti niso polno zasedeni.'
Gradbeni vestnik (1970, letnik 19, številka 6/7)>>Računalnik v ŽTP Ljubljana, Prometni inštitut 'Iz nekdanje preproste prevozne dejavnosti postaja železniški promet vse bolj področje znanstvenih ekspertiz. Računalniki v razvitih državah praktično del vseh prometnih dejavnosti, pri nas si utira pot mnogo počasneje. Kljub pomanjkanju sredstev za modernizacijo ŽTP investirala v izgradnjo Prometnega inštituta z elektronskim računalnikom! 1969 nameščen računalnik IBM 360/30 s 64Kb pomnilnika, čitalcem kartic IBM 2540, tiskalnikom IBM 1403, dvema magnetnima diskoma IBM 2311 in dvema magnetnima trakovoma IBM 2415. DVE LEPI SLIKI CENTRA! Računalnik namenjen za osnovne poslovne obdelave, analize in raziskave, za vodenje blagovnega prometa s konceptom ranžiranja, za operacijske raziskave in simulacije, za raševanje tehničnih problemov. BOLJ NATANČNO OPISANA PODROČJA. Računalnik je bil za železnico nujna potreba in ogromna pridobitev s katero so stopili v korak s poslovanjem evropskih železnic.'