Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
Agis
- Kupili / gostili:
-
1980 - Delta 340/80
- Imeli dostop do:
-
1969 - IBM 1130
pri VTŠ - Višja tehniška šola
1971 - IBM 1130 pri TGA - Tovarna glinice in aluminija
- Viri:
-
V Agisu (1979, letnik 3, številka 10/11)
>>Naslednje leto Delta 340/80 v Agisu
V Agisu (1980, letnik 4, številka 8/9>>Obdelava podatkov v Agis s sistemom Delta 340/80 'V Ptuju sta do sedaj v pogonu dva računalnika iste firme, v pripravi pa je nakup še treh računalnikov, kar je bil eden od pogojev za odločitev pri izbiri nakupa računalnika' 'KOPA 1500 je terminal z lastnim spominom, lahko dela samostojno brez priključitve na računalnik.. KOPA 1000 pa je terminal brez spomina in se uporablja lahko kot vhodno izhodno mesto ob priključitvi na KOPA 1500 ali računalnik'
Katedra (1977, letnik 16, številka 8/9)>>Računski center VEKŠ 'Želja po lastnem računalniku za pedagoške in znanstvenoraziskovalne namene od leta 1970. Na VEKŠ vsako leto več študentov vpiše smer Poslovna informatika.. študentje potrebujejo lasten računalnik. Ob ustanovitvi Mariborske Univerze 1975 začeli razmišljati o skupnem centru in opremi.. uglavnem sta se dogovarjali VEKŠ in VTŠ.. ter usklajevali z VŠOD. Na osnovi ponudb izbrali UNIVAC 90/30, ki bi ga namestili na VEKŠ in je primeren za poslovne obdelave.. za VTŠ bi kupili nov računalnik primeren za tehnične obdelave, ostale šole pa bi si priskrbele zaslonske terminale. Prišlo do težav s pridobitvijo dovoljenja za uvoz opreme. V mariborskem prostoru ECM odstopil prednost Univerzi.. Prioriteta računalnik za VEKŠ, na VTŠ pa že imajo IBM 1130 in terminal CDC 731 za povezavo z RRC, četudi oprema ne zadošča. Na VTŠ bi zaenkrat morda dobili procesni računalnik, ki ga potrebujejo.'
V Agisu (1977, letnik 1, številka 8)>>Računalništvo v AGIS Ptuj 'AGIS že 5 let dela na avtomatski obdelavi podatkov s pomočjo VTŠ Maribor in TGA Kidričevo. Začeli razmišljati o nakupu lastnega terminala, ki ima določeno kapaciteto, s katero zadovoljuje del potreb neposredno, za bolj kompleksne izračune pa se lahko poveže na centralni sistem.'
Zbornik 24.mednarodne multikonference Informacijska družba>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje
Katedra (1969, letnik 8, številka 8)>>Namera VTŠ za nakup IBM 1130 'Računalnik potrebujejo za svoje šolske potrebe. Sredstva so zagotovili iz lastnih dohodkov, uslug šole industriji in iz participacij industrije (Konstruktor, Tehnogradnje, Stavbar in Elketrokovina). Vendar so ta sredstva premajhna. Šola izobražuje strokovnjake za industrijo, ki pa ji premalo vrača, da bi to delo opravila po svojih najboljših močeh. Od tega bi na koncu imela največjo korist industrija. Samoupravni organi šole so mnenja, da je treba čim prej zagotoviti potrebna sredstva za nakup najnujnejše opreme.'
Katedra (1976, letnik 15, številka 1)>>Ustanovitev Univerze v Mariboru.. pregled vseh enot >>Zgodovina VTŠ 'Prvi predavatelji najboljši kadri iz mariborske industrije.. nekaj pa iz ljubljanske univerze. Pomemben mejnik leto 1969, ko so dobili elektronski računalnik IBM 1130. Laboratorij za avtomatizacijo in optimiranje proizvodnje pripravlja vse potrebno za uvajanje NC tehnologije v industrijo.. Podobno deluje na konstrukcijsko-računalniškem področju skupina raziskovalcev, ki pripravljajo numerične postopke in banke podatkov za konstrukcijske preračune strojnih delov.' >>Zgodovina VEKŠ 'Pobude za izobraževanje kadrov vedno prihajale iz gospodarstva.. V zadnjem času dopolnili program z ekonomisti za organizacijo, poslovno upravljanje, poslovno informatiko, analize in planiranje.' >>Zgodovina VŠOD 'V šolskem letu 1972/73 je šola začela uvajati študij računalniške smeri, kjer izobražujejo organizatorje obdelave.. v naslednjem šolskem letu pa si je šola postavila tudi svoj računalniški center.'TERMINAL ALI RAČUNALNIK?
Delo (07.01.1970, letnik 12, številka 5)>>Na VTŠ pred kratkim kupili IBM 1130 'Profesor Milan Kac, ki vodi računski center na VTŠ je povedal, da računalnik sedaj uporabljajo diplomanti šole pri diplomskih nalogah.'
Naše delo (25.06.1970, letnik 9, številka 6)>>Mrežno planiranje z računalnikom v praksi 'Seminar VTŠ na Bledu, predstavnik TAM predstavil primer načrtovanja za izdelavo mrežnega načrta za tovornjak TAM 2000-1. Računalniki IBM imajo program za mrežno planiranje, ki z dodatkom lahko rezultat izriše kot gantogram. Računalniki so zelo uporabni, vendar dragi. Računalnik IBM 1130 na VTŠ uporablja tudi TAM, projekt za tovornjak TAM 2000-1 pa izračuna v štirih minutah in pol.'
Katedra (1970, letnik 9, številka 10)>>Nagrada VTŠ za Izračun transistorskih vezij z IBM 1130
Katedra (1970, letnik 9, posebna številka)>>Prestavitev VTŠ Maribor 'Učni načrt šole je sodoben in ne zanemarja niti teoretičnega niti praktičnega študija. Za prvo obliko so značilni sodobni učni načrti, oprti med drugim na uporabo elektronskega računalnika. Šola razpolaga z računalnikom IBM 1130, ki ga uporablja pretežno za raziskovalne, razvojne in inženirske probleme.'
Gradbeni vestnik (1971, letnik 20, številka 8/9)>>Razvoj elektronske obdelave v domačem gradbeništvu 'Seminar leta 1968 je bil prvi v Jugoslaviji, ki se je lotil problema elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu. Takrat še nobeno gradbeno podjetje ni imelo lastnega računalnika. Prizadevanja so našla plodna tla. Danes številna podjetja že imajo svoje računalnike ali uporabljajo tuje. Od 140 podjetij jih 24 uporablja računalnike, 23 pa se že pripravlja. Na probleme elektronske obdelave so samostojno odgovorili na različnih mestih. V GIPOSS so začeli pripravljati obdelavo želeta 1967, v GP Gorica so izdelali standardizirane opise gradbenih del za visoke gradnje, ki jih je 1970 izdal GIPOSS. V Slovenija ceste je tega leta začel delovati prvi večji računalnik v gradbeništvu IBM 1130, kmalu za tem v IBT Trbovlje. Pri GP Gorica že dve leti deluje Philips Data 8000, prav takšen pri Pionir Novo Mesto. Ingrad in Projekt, člana GIPOSS, sta že kupili enake računalnike, številna pa uporabljajo centre v ŽTP Ljubljana, EGM Maribor, Metalki in drugih. V Mariboru že dalj časa deluje IBM 1130 na VTŠ, ki ga uporabljajo gradbenik iz tega območja, nekateri pa računalnik v TAM. Krepi se potreba po sodelovanju in koordinaciji. Za ustanovitev skupnega centra so se zavzeli na FAGG in so predlagali namestitev večjega lastnega računalnika. V Zagrebu je bil na podoben način ustanovljen računski center za gradbeništvo GERC z računalnikom IBM/360.' >>Elektronski računalniki v gradbeništvu in njihova uporaba SPLOŠNO >>Uporaba računalnikov pri projektiranju cest v IBT Trbovlje PODROBEN OPIS >>Izkušnje pri uvajanju elektronske obedlave v SGP Gorica PODROBEN OPIS
Tednik (21.05.1970, letnik 23, številka 19)>>Potrebna modernizacija v TGA Kidričevo 'predvideva tudi izpopolnjevanje organizacije dela tako v proizvodnih obratih, kot v razvojni službi, obuporabi modernih metod inmehanografije'
Aluminij (december 1971, letnik 9, številka 7a)>>Zgodovina TGA.. od ruševin do elektronskega računarja 'Ves tehnološki razvoj v tovarni je dosegel tako raven, da je postala kontrola podatkov z običajnimi sredstvi močno otežkočena. Podatke iz tehnoloških postopkov, ekonomike podjetja in evidence je bilo potrebno začeti obravnavati na bolj sodoben način. Nabavljen je bil elektronski računalnik.'
Aluminij (januar 1972, letnik 10, številka 1)>>Organizacija in delovanje elektronskega računskega centra v TGA PODROBEN OPIS PERIFERNE OPREME IBM 1130...
Aluminij (september 1974, letnik 12, številka 9)>>Računalnik spreminja ustaljene organizacijske rešitve
V Agisu (1977, letnik 1, številka 8)>>Računalništvo v AGIS Ptuj 'AGIS že 5 let dela na avtomatski obdelavi podatkov s pomočjo VTŠ Maribor in TGA Kidričevo. Začeli razmišljati o nakupu lastnega terminala, ki ima določeno kapaciteto, s katero zadovoljuje del potreb neposredno, za bolj kompleksne izračune pa se lahko poveže na centralni sistem.'
Tednik (23.04.1970, letnik 23, številka 16)>>Odločitev za nakup IBM 1130 v TGA Kidričevo 'V tovarni glinice in aluminija je bilo že nekaj let govora o nakupu novega elektronskega računalnika IBM 1130, ki bi podjetju zelo koristil in brez katerega si je danes že težko zamišljati rentabilno poslovanje tako velikega podjetja. Dobavni rok je okrog 18 mesecev, montaža pa je seveda stvar dobavitelja. Potrebno je za delo na tem stroju izšolati potrebne kadre ter zagotoviti prostor. IBM nudi večje število izdelanih programov s področja mrežnega in linearnega planiranja, vodenja projektov, izračunavanja različnih matematičnih modelov, grafično prikazovanje izhodnih podatkov itd.'