Zbirka Računalniškega muzeja

>>Sejem tehnike v Beogradu 'Zlasti je vzbujal zanimanje elektronski računalnik Zuse Z23, o katerem pišemo podrobneje in ga bomo v kooperaciji s tujo firmo izdelovali v Iskri.' >>Elektronski računalnik ZUSE Z-23 'V zadnjem desetletju so se po svetu zelo razmnožili elektronski računalniki. V naprednih državah jih uporabljajo ne samo v znanstveno raziskovalne namene ampak tudi v industriji za optimizacijo proizvodnega procesa.''Tudi v naši državi že marsikje uporabljamo elektronske računalnike. Po približni oceni v Sloveniji vsaj v 30 tovarnah. Nekaj naših institucij ima na posodo tuje elektronske računalnike, za katere plačujejo najemnino.'V 30ih TOVARNAH ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI??? PONOVLJEN NEPRAVILEN PODATEK IZ SZTR/01 DO JUNIJA 1960 JE BIL EDINI ELEKTRONSKI IBM705 V BEOGRADU! IN V LETU 1961 NAJ BI BILO ŠELE 25 RAČUNSKIH STROJEV V CELOTNI JUGOSLAVIJI. 'Razvijanje takega elektronskega računalnika na lastno roko bi bila predraga in preveč zamudna stvar, zato je Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju s podjetjem Zuse. Izdelovali naj bi 30% delov v zameno pa dobili ekvivalentno vrednost kompletnih računalnikov Z-23.' 'Računalnik deluje po na slednjem načelu: V teleprinter zapišemo celotno računsko nalogo. Poseben mehanizem prepiše to nalogo v jeziku računalnika na preluknjan trak ali kartico, od koder se podatki v oblaki električnih impulzov prenašajo na magnetni boben. Boben je dejansko ogromen spomin stroja, ki zabeleži celotno nalogo z vsemi variantami. Računalnik nato sam kliče in izvršuje posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko nazadnje pride ukaz iz bobna — spomina, stroj avtomatično vtisne rezultate na pisalni stroj. Med računanjem opazujemo potek na komandni mizi, ki signalizira morebitne napake. Hkrati mu lahko postavimo nalogo z 80 neznankami.' 'Ima 2.300 tranzistorejv in 6.700 diod in je torej docela tranzistoriziran. Njegov spomin obsega 90.112 decimalk. Prednost stroja nasproti drugim računalnikom so velike — na primer zavzema občutno manjši prostor, deluje ob majhni potrošnji električne energije (3-fazni tok — celotna poraba 2 KW) in ne potrebuje posebnih hladilnih naprav.'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Računski center 'Stroj Zuse Z-23, ki bo razstavljen v Iskrinem centru želi Računski center izkoristiti za pripravo na bodoče delo z lastnim strojem in popularizacijo dela z računskimi stroji.' 'Center bo organiziral predavanja, krožke, svetovanja in poziva k predložitvi problemov, ki naj se rešijo s strojem.'

>>Na IJS prvi tečaj za praktično uporabo Zuse Z-23 'Na tečaju se bo usposobilo 75 strokovnjakov iz raznih panog našega gospodarstva. V Iskri se pripravljajo na proizvodnjo računalnikov tega tipa. Izdelavo prvega je pričakovati prihodnjo jesen.'

>>ZUSE Z-23 poskusno obratuje v Ljubljani 'Oktobra se je predstavil na mednarodni razstavi elektronike v Ljubljani. Ni prepričal, da je sposobnejši kot živa svetovalka v turistuičnem uradu. Zdaj je postavljen v zgradbi Metalurškega inštituta v Ljubljani. Zaenkrat na poskusnem obratovanju, morda ostane pri nas.''Računalnik je uporaben za inženirje, tehnologe, ekonomiste, gospodarstvenike.. Primeren na primer za linearno programiranje s katerim se lahko ocenjuje uspešnost in ekonomičnost različnih možnosti pri gospodarskih, tehnoloških in podobnih postopkih in se najde zanje optimalne pogoje.'

>>Potek dela z elektronskim računalnikom v Računskem centru 'Že nekaj mesecev v obratovanju Zuse Z23. Mehanizacija in avtomatizacija nista omejeni samo na tovarne, temveč lahko razbremenijo dela tudi znanstvenike. Sodobne znanosti in tehnike si ne morem zamišljati brez računalnikov. Zaradi novega načina dela je potrebno marsikaj spremeniti.' 'Okrog novega računalnika najdemo same mlade ljudi. Vsak Petek se sestanejo in sestavijo urnik za prihodnji teden. Interesentov iz različnih inštitutov, zavodov in študentov iz univerze je dovolj. 9 matematikov, ki so že opravili izpit za operaterja Z-23 je dovolj da 24 ur dnevno zaposlijo stroj. Samostojne programerje imamo predvsem med matematiki, pa tudi med fiziki, strojniki, elektrotehniki, ekonomisti in gradbeniki. Matematik Janez Grad, ki je stalno pri stroju, uporabnikom pojasnjuje kako ga lahko uporabijo za reševanje svojih problemov. Dela ne bo zmanjkalo in kmalu en računalnik za znanstveno in tehnično delo ne bo več zadostoval.'

>>Zuse v paviljonu Iskre razstavlja elektronski računalnik 'Potnik, ki želi na oddih mora samo izpolniti nekaj vprašanj in naprava mu svetuje kje naj preživi dopust. Iskra je že sklenila s podjetjem Zuse pogodobo po katreri bo izdelovala del te naprave v zameno pa dobila popolne elektronske računalnike za prodajo.'

>>Zuse Z-23 razstavljen na beograjskem sejmu 'Po približni oceni bi v Sloveniji potrebovalo 40 tovarn takšen računalnik.' PRAKTIČNO PREPISAN ČLANEK 62/01 IZ DELA!!

>>Gospodarstvo tudi pri nas spoznava pomen modernih elektronskih računalnikov 'Obsežne računske naloge se kopičijo na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Moderni elektrosnki računalniki te probleme lahko rešujejo nekje desettisočkrat hitreje od računskih strojev.' 'Številne gospodarske organizacije ne morejo dovolj hitro dohajati rasti in obdelovati orjaške množine podatkov, na katerih sloni sodobno poslovanje vsake obsežnejše družbene ali ekonomske enote. Velika večina potrebnih operacij je na tem področju sicer neznansko preprosta a zelo zamudna.' 'Osnovo digitalnih računalnikov utemeljil Babbage, po njegovih načrtih leta 1944 zgradil relejni računalnik Aikens, temu so sledili še drugi takšni računalniki. Izdelali so jih v Angliji, v Nemčiji. Prvi elektronski računalnik leta 1945 na univerzi v Pennsylvaniji zgradila Eckert in Mauchely. Eniac zgrajen iz 18000 elektronk, 3000 signalnih žarnic, 5000 stikal, trošil 150kW in tehtal 30 ton. Odtlej je šel razvoj eksplozivno navzgor. Elektronke so nadomestili tranzistorji, ki imajo skoraj neskončno življensko dobo in ne potrebujejo posebnega hlajenja.'

'Konec petdesetih in začetek šestdesetih let je NIJS je za svoje raziskovalne potrebe najprej uporabljal računalnik IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Glavna programerja sta bila matematika Janez Grad in Cveto Trampuž. Takrat je bilo kar nekaj zanimanja tudi za analogne računalnike.' 'IMFM ustanovljen Aprila 1960.. Januarja 1961 je bil ustanovljen Računski center (RC) IMFM. Center je opravljal pedagoško, raziskovalno in storitveno dejavnost za zunanje uporabnike. Prvi predstojnik centra je bil Alojzij Vadnal, kmalu ga je nasledil Tomislav Skubic.' 'Raziskovalci z univerze in NIJS so sodelovali z Iskro pri razvoju sistemske programske opreme za te računalnike. Računalnik Z23 so imeli še v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.' 'Matematiki v RC IMFM: Zvonimir Bohte, Egon Zakrajšek, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet. Uporabljali še: Janez Lesjak, Janez Štalec, Dušan Magušar, Mira Vovk, Marjan Špegel, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Jure Zupan, Bojan Barlič, Jernej Kozak, Saša Divjak, Zdenko Breška, Iztok Kovačič, in drugi..' 'Janez Štalec je sodeloval s prof.Konstantinom Momirovičem iz Zagreba pri programiranju statističnih metod. Iz tega je kasneje na IBM 1130 zrastel program SS (Statistical System).' 'O uporabi elektronskega računalnika pri pouku matematike na Ekonomski fakulteti.. Za študijsko leto 1966 je Sklad za šolstvo določil sredstva za uporabo elektronskega računalnika v Računskem centru.. za 50 ur strojnega računanja.' 'Ob nabavi Z-23 je imela v učnem načrtu predmet programiranje samo tehniška matematika na FNT, kasneje je ta predmet uvedla še FE.. Center je prevzel izvedbo programerskih tečajev za študente različnih smeri in za vse druge zainteresirane ustanove. Na začetku učili programiranja v internem kodu, ker drugih možnosti ni bilo, pozneje smo prejeli od Zuse zadovoljive prevajalnike za simbolične jezike.. avtokod in Algol.. vendar je bila uporaba zaradi majhnega spomina in počasnosti zelo omejena. Operaterski izpit je opravilo več kot 20 kandidatov.' 'Najpomembnejša področja uporabe računalnika linearno programiranje, statistika, statika in geodezija.. pogoste tudi tehnične ekspertize, na primer proračuni transformatorjev, turbin, električnih filtrov. Z-23 do leta 1968 edini računalnik namenjen raziskovanju in izobraževanju.' 'Zavod za Statistiko Univac 1004 II leta 1964, Splošna plovba Piran NCR 390 leta 1966..' 'Računalništvo se je v šestdesetih razvijalo tudi na (N)IJS (Železnikarjeva skupina) in na Fakulteti za elektrotehniko (Virant, Hodžar, Bremšak, Gyergyek, Leskovar, Gruden).'

>>

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Univerzitetni računalniški center 'Univerza v Ljubljani se že tradicionalno spopada z razbitostjo na različnih področjih. Na prostorsko rabitost univerze je vezana tudi razbitost njenih informacijskih sistemov.. značilni so manjši računalniki. RCU prevzema nehvaležen poskus združevanja pri čemer oblikovanje njegovega modela obremenjuje veliko število spremenljivk. Obstoječi center z računalnikoma IBM 1130 in CDC 3300 na IJS je bil zaradi naraščajočih potreb za pedagoške in znanstveno-raziskovalne namene premajhen. FE in FE sta tako neodvisno namesto terminalov dobili laboratorijsko računalniško opremo in sedaj delujeta kot posebna aktivna terminala v celotnem terminalskem sistemu univerze.' 'RRC je sklenil namestiti CDC 6400, ki je 15x močnejši.. najmočnejši partner centra je univerza, ki bo v njegovem okviru šolala kadre, skrbela za znanstveno-raziskovalno delo itd. Univerza bo imela dva avtonomna priključka na račuanlnik, ki lahko delata sočasno, odločili pa so se za vzpostavitev mreže terminalov na univerzi, ki bo omogočil večjemu številu fakultet, inštitutov, laboratorijev vključevanje v delo z računalnikom. Poleg tega lahko po ugodnejši ceni še dodatno nakupijo do 8 povezav. Tudi v Mariboru oblikujejo center, v katerem je en najpomembnejših partnerjev VEKŠ.. odločili so se za računalnik IBM 360/40.'PRIMER DELA FAGG.. O SISTEMU SAIDC IN RAZVOJU INDOK DEJAVNOSTI.

>>Elektronski računalnik IBM 1130 in program STRESS 'Na področju statike je med nabolj dognanimi in k sreči tudi dosegljivimi skupinami programov Structural Engineering System Solver (STRESS). Na novem stroju IBM 1130, ki ga uporablja računski center univerze v Ljubljani (IMFM), so ti programi izvedljivi za precej obsežne konstrukcije, do 125 vozlišč s šestimi obtežnimi slučaji v eni istočasni kombinaciji. STRESS je prirejen za naslednje konstrukcije: ravninska paličja, ravninske okvirje, branaste konstrukcije, prostorska predalčja in prostorski okvirji.'

>>Programi s področja gradbeništva v IMFM 'Od specialnih programov IBM so za računalnik IBM 1130 v IMFM na razpolago programi za račun fundiranja na pilotih, račun podpornih zidov, dimenzioniranje betonskih stebrov, račun plošč v stanovanjskih stavbah, vrednotenje vplivnic, račun prednapetih nosilcev in podobno. STRESS je dostopen vsem uporabnikom IBM 1130, vse kaže da bodo dobili tudi različico programa STRUDL za računanje konstrukcij. Za dinamične preiskave konstrukcij je bilo v sodelovanju gradbenega oddelka FAGG in IMFM izdelan poseben program.'

>>V Beogradu zaživel elektronski statisični center z računalnikom IBM 705 'Center ne more zamenjati 6000 statistikov.. bo pa povečal porduktivnost statistike. Občine bodo lahko že v roku 10 dni prejele rezultate zbranih podatkov. Popis iz leta 1953 se šele zdaj zaključuje, z novim računalnikom pa bi bil lahko opralvjen v sedmih mesecih. Ogromne gore papirja bodo zdaj lahko spravljene na magnetnih trakovih.'

>>Obisk elektronskega centra v Beogradu IBM 705

>>Mehanizacija bančnega poslovanja 'Narodna banka, predvsem v Sloveniji, si že več let prizadeva, da bi v celoti mehanizirali obdelavo. Prvi uspehi pretekli mesec, ko so ustanovili Knjigovodski center sedmih ljubljanskih podružnic NB, ki mehanizirano obdeluje vse bančne podatke za Ljubljano. Center bo nabavil 12 knjigovodskih strojev znamke National, 6 dosedanjih znamke Astra pa bodo odstopili centru v Mariboru.. Pripravljajo ustanovitev več takih centrov.. še v Kranju s stroji Siemag in v Novem Mestu s stroji Olivetti. Obdelava na teh strojih omogoča nadaljno obdelavo na visoki mehanografiji na strojih IBM po principu luknjanih kartic. V načrtu je menjava teh strojev za elektronski sistem IBM 1401, ki bi olajšal nadaljno obdelavo v elektronskem centru v Beogradu na računalniku IBM 705.' 'V nižji in srednji mehanografiji Narodne banke je kar 22 različnih znamk strojev. Komisija si je ogledala mehanizacijo v Nemčiji in Italiji'

>>Novi IBM705 v zveznem Zavodu za statistiko 'Pred dnevi prispela na zemunsko letališče s posebnim letalom pošiljka strojev IBM 705, ki bodo montirani v elektronskem centru Zveznega zavoda za statistiko. Za transport so se mesece pogajali z različnimi letalskimi družbami. Prva pomembna naloga bo urejevanje podatkov popisa kmetijstva, takoj za tem pa jih čaka še večja obdelovanje podatkov popisa prebivalstva, ki bo izvedeno sredi marca prihodnjega leta. Vzdrževalci sistema so naredili tečaj v Parizu. IBM 705 bo prvič v Evorpi uporabljen za statistično obdelavo.' 'Računalnik sestavlja 20 strojev, v sredini nadzorni pult. Temperaturo in vlažnost v prostoru stalno nadzirajo klimatske naprave, okrog 20 stopinj pri 40-60% vlagi.. saj je od teh pogojev odvisno pravilno delovanje računalnika. V prostoru je minimalna količina praha.' 'Za delo, na primer množenje ali deljenje, ki ga opravi računalnik IBM 705 v minuti potrebuje uradnik z običajnim kalkulatorjem pri 7 urnem delovniku 7 mesecev. Obdelava popisa 1961 bo namesto 5 ali 6 let trajala le 12 mesecev.'

>>IBM 705 v Beogradu 'Naši prvi elektronski možgani, peti v Evropi, bodo ororemljeni z najsodobnejšimi avtomatskimi pripravami za obdelovanje podatkov s sistemom IBM 705.'

>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'

>>Članek posvečen Franti Komelu, direktorju Statističnega urada 1967-1981 'Franta Komel je s svojim znanjem in intuicijo za Slovenijo našel možnost, da OECD tudi finančno podpre nova snovanja in modernizacijo slovenske in posredno jugoslovanske javne statistike. Jugoslovanski statistiki in beograjski akademiki so se temu le čudili. Strokovnjaki iz Nemčije so nam pomagali pri razmišljanju o novostih in sodelovali pri projektu, ki ga sami doma v Nemčiji niso smeli izvesti. Nakup velikega računalnika je s tem postal nujno potreben. Delujoči sistemi UNIVAC??? in veliki CDC so bili dober začetek, a registri ter banka podatkov so potrebovali močnejšo opremo. Omenjena oprema je omogočila izobrazbo množice statistikov-informatikov tedanjega profila. Potrebe po informatikih so naraščale. Na fakultetah pa so se prepirali kje in kako bo potekal študij informatike. Zavodovi informatiki so bili dobro izobraženi. S praktičnimi izkušnjami so tudi odhajali v druge javne ustanove in Franta je to podpiral. Zavod je bil dolgo časa nosilec razvoja aplikativne javne informatike v Sloveniji. Franta je s svojimi idejami in ljudmi uspel in Zavod za statistiko je dobil tedaj najsposobnejši računalnik na Balkanu. Na otvoritvi so predstavili poskusno delovanje registra prebivalstva in začetek delovanja statistične banke podatkov. Izmenjave s pomočjo magnetnih trakov so bile takrat višek prenosa podatkov, trakovi s podatki so potovali v Beograd in nazaj. Register prebivalcev je postajal osnova za volilne imenike in druge potrebe po bazi vseh prebivalcev. Bistveno je bilo, da so tudi vsebinsko uredili prijavne obrazce za registracijo prebivalstva, ki so jih pošiljali na osem različnih ustanov.' ZMEDENO NAPISANO.. V DRUGEM ODSTAVKU IZGLEDA GOVORI O IBM705.. V PRVEM ODSTAVKU PA GOVORI O MODERNIZACIJI V SEDEMDESETIH.. ČLANEK V DNEVNIKU STAT/07 BOLJ JASEN..