Zbirka Računalniškega muzeja

>>Skupščina raziskovalne skupnosti Slovenije, Republiška izobraževalna skupnost, Ljubljanska in Mariborska univerza, IJS bodo skupaj prispevali za nakup računalniške opreme. Univerzitetna centra sta se po tehtnem premisleku odločila za različna sistema, DEC 10 v Ljubljani in Cyber 171 v Mariboru. V Mariboru so se odločili za Iskro, ker ponuja boljše možnosti za sodelovanje na raziskovalnem področju'

>>Povezetek o odločanju glede nakupa DEC System 10 v RCU

>>Načrt za nova univerzitetna računalnika 'Raziskovalna skupnost Slovenije bo v 5 letih namenila znantna sredstva-približno dve tretjini, polovica kot donacija in polovica kot kredit-za nova računalnika na obeh univerzah. V Ljubljani so se odločili za nakup DEC 1090 (System 10) s tremi stranskimi proceorji in periferno opremo. V Mariboru nameravajo kupiti računalnik CDC Cyber 171 s periferijo in podsistemi. Razprava je tekla o koristnosti in smotrnosti naložb v dva različna sistma.'

>>Modernizacij RCU in podatkovne zbirke 'Računalniška centra obeh univerz načrtujeta modernizacijo infrastrukture do leta 1990. RCUM je načrte že uresničila in je razširila procesne, diskovne in komunikacijske kapacitete. Njihov sistem omogoča 110 delovnih mest za raziskovalno in pedagoško delo. Razvit komunikacijski sistem je pogoj za usklajeno delovanje obeh univerz. Povezave bodo vzpostavili prek JUPAK in prek najete širokopasovne povezave. S tem bodo postale podatkovne zbirke bolj dostopne za gospodarstvo in raziskovalce. V Ljubljani so več poudarka namenili razvoju dokumentalistike, v Mariboru pa razvoju knjižničnoinformacijske dejavnosti. Postavljena je osnova za KIS in SZTI.' 'RCU nadaljuje s konceptom porazdeljene obdelave in želi menjati DEC System 10 in 20 za dva nova DEC VAX 8700. NAČRT NI URESNIČEN, NAKUP DVEH DEC VAX 8550. Modernizirati želijo tudi telekomunikacijsko opremo in hibridni sistem. NAKUP EAI 2000. Nova mreža univerze naj bi omogočala do 320 priključkov/terminalov. Vozlišča članic naj bi opremili z računalniki DEC MicroVAX z lokalno mrežo Ethernet, ki bo povezovala osebne računalnike in delovne postaje na katerih bodo uporabniki opravili večino dela. RCU hrani podatkovne zbirke domačih INDOK centrov za družboslovje (32000), ekonomijo (30000), strojništvo (32000), graditeljstvo (), biomedicino (15000+6000+5000+8000). NUK hrani podatkovne zbirke o tujih revijah (16000) in raziskovalnih nalogah Raziskovalne skupnosti (11000). Inštitut za raziskave Krasa hrani zbirko podatkov o kraških objektih (2500). Na voljo so še nekatere druge podatkovne zbirke.' 'Nadgradili bodo programsko knjižnico RCU za področje strojegradnje, gradbeništva in potresnega inženirstva (COSMOS), za področje družboslovja (GENSTAT in LISREL), potrebe matematike (NAG), poslovne informatike in nekaterih drugih področij. Več poudarka želijo na specializiranih podsistemih za posamezne fakultete.'

>>Odločitev DINOS za sodelovanje z RCU Ljubljana 'DINOS in RCU vlagata enakovreden delež v nakup strojne opreme. GRE ZA DEC System 20. Dinos bo koristil le del zmogljivosti zato bo RCU kot strokovni nosilec lahko ostalih 80% zmogljivosti nudil drugim organizacijam. Na ta način bo Dinos svojo naložbo hitro poplačal. Še bolj pomembno je, da se Dinos vključuje v skupen informacijski sistem in znanstveno-raziskovalno delo univerze. Sedanji sistem Nixdorf bomo postopno opustili.'

>>Namestitev DEC System 20 v RCU 'Februarja 1985 je bil uvožen DEC System 20. Z montažo in testiranjem so strokovnjaki Iskra Delta pričeli 6. februarja in bo predvidoma potekala en mesec. Dinos bo dobil 5 povezav prek katerih bo imel stalno priključenih 5 terminalov.'

>>O prehodu Dinos iz Nixdorf na DEC System 20 v RCU 'Prehod bo počasen in postopen. Saldakonte smo že začeli obdelovati na novem računalniku. Več pozornosti bo potrebno nameniti natančnosti vnosa. Prenos na novo bazo podatkov ni bil povsem posrečen. Nixdorf je pokrival še obdelave blagovnega računovodstva. Junija naj bi začeli s testiranjem na noven računalniku.' NA SLIKI TERMINAL PAKA 3000.

>>Osnutek in razvoj računalništva na FS 'V okviru RCU si je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani priskrbela računalnik IBM 1130 s pripadajočimi enotami, kompatibilni procesni računalnik IBM System 7 in računalniški sistem analognih iteracijskih računalnikov MEDA 41T A, B in C. Računalniki postavljeni v LAKOS. Za bolj kompleksne probleme bomo povezali analogne in digitalne račuanalnike. IBM 1130 začel obratovati Januarja 1972, do Julija še ostala dva. Fakultetni računalniški center je namenjen za raziskovalno in razvojno delo v okviru študija za avtomatizacijo, obdelovalne sisteme in računalniško tehniko, ki je močno vezana na problematiko slovenske kovinske in elektro industrije. Računalniki bodo služili obravnavanju podatkov iz eksperimentov, ki se vršijo v posameznih laboratorijih, za pedagoško delo in pomoč pri administraciji.'OPISANA KONFIGURACIJA NAMEŠČENIH RAČUNALNIKOV.

>>Osnutek in razvoj računalništva na FS 'V okviru RCU si je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani priskrbela računalnik IBM 1130 s pripadajočimi enotami, kompatibilni procesni računalnik IBM System 7 in računalniški sistem analognih iteracijskih računalnikov MEDA 41T A, B in C. Računalniki postavljeni v LAKOS. Za bolj kompleksne probleme bomo povezali analogne in digitalne račuanalnike. IBM 1130 začel obratovati Januarja 1972, do Julija še ostala dva. Fakultetni računalniški center je namenjen za raziskovalno in razvojno delo v okviru študija za avtomatizacijo, obdelovalne sisteme in računalniško tehniko, ki je močno vezana na problematiko slovenske kovinske in elektro industrije. Računalniki bodo služili obravnavanju podatkov iz eksperimentov, ki se vršijo v posameznih laboratorijih, za pedagoško delo in pomoč pri administraciji.'OPISANA KONFIGURACIJA NAMEŠČENIH RAČUNALNIKOV.

>>Osnutek in razvoj računalništva na FS 'V okviru RCU si je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani priskrbela računalnik IBM 1130 s pripadajočimi enotami, kompatibilni procesni računalnik IBM System 7 in računalniški sistem analognih iteracijskih računalnikov MEDA 41T A, B in C. Računalniki postavljeni v LAKOS. Za bolj kompleksne probleme bomo povezali analogne in digitalne račuanalnike. IBM 1130 začel obratovati Januarja 1972, do Julija še ostala dva. Fakultetni računalniški center je namenjen za raziskovalno in razvojno delo v okviru študija za avtomatizacijo, obdelovalne sisteme in računalniško tehniko, ki je močno vezana na problematiko slovenske kovinske in elektro industrije. Računalniki bodo služili obravnavanju podatkov iz eksperimentov, ki se vršijo v posameznih laboratorijih, za pedagoško delo in pomoč pri administraciji.'OPISANA KONFIGURACIJA NAMEŠČENIH RAČUNALNIKOV.

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Izstrelitev elektronsko vodene rakete v Celju 'Po izstrelitvi so obdelali veliko količino zbranih podatkov. Na pomoč so jim priskočili strokovnjaki FE in laboratorija za analogno in hibridno tehniko z računalnikom IBM 1130 in EAI 580.'

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Mnenje britanskih strokovnjakov o RRC 'Koncept računalniške centrale z daljinskimi priključki, ki se v svetu vse bolj uveljavlja.. Do leta 1975 naj bi 50-60% nameščenih računalnikov uporabljalo obdelavo na daljavo. Racionalnost RRC kot so ga zasnovali domači strokovnjaki potrjuje tehnično ekonomska analiza ene največjih svetovalnih organizacij. Vlada naj nadaljuje s podporo centru in pospešuje pristop novih članov. Prihranek pri 15 partnerjih priključenih na osrednji računalnik je ogromen. Strokovnjaka na predlagata ustanavljanja novih podobnih centrov, naj pa podpira regionalne centre, ki se ustanavljajo zaradi potrebe in racionalizacije uporabe. Primer je novi center za avtomatsko obdelavo Maribor ustanovljen okrog ECM.' 'Univerza je pristopila že 1969, 1970 povečala delež v RRC, dala na razpolago prostore za novi center, in si tako pridobila dostop do velikega računalnika, kot jih imajo na univerzah drugje po svetu. Naša univerza bo za razliko od teh imela dobro definiran terminalni sistem.. Če bo ta uspešno realiziran se bo računalništvo na univerzi razvilo do te mere, da se bodo jasno pokazale lastne potrebe in možnosti. Pred kratkim univerza že naročila prve tri kartično printerske terminale, obstoječa računalnika IBM 1130 pa bosta pravtako priključena na sistem.' 'Strokovnjaki IJS so igrali odločilno vlogo pri formiranju koncepta RRC. Do sedaj so uporabljali zmogljivosti strojev, ki jih je IJS imel v last ali pollasti.. Z23, IBM 1130, dva procesna CDC 1700, CDC 3300 in hibridni sistem EAI 580.. uporabljali pa so tudi mnoge velike računalnike po svetu.' 'RRC terminalni sistem je zasnovan tako, da dopušča pasivne in aktivne povezave. Stroški za povezavo pasivnega terminala prek lastne linije do najbolj oddaljenega partnerja v Ljubljani niso veliki, so manjši kot strošek za kurirja, ki bi nosil podatke v centre in nazaj. Rentabilnost aktivnega terminala pa je manjša in je tako odvisna od potreb uporabnika. Dopušča lokalno obdelavo, vendar lahko prinaša dodatne težave zaradi razlik v programskih jezikih in razlik v komunikacijski opremi.'

>>Sistem za avtomatiziranje postopka ožičenja telefonskih central 'V letu 1971 je tovarna Iskra Elektromehanika Kranj sklenila licenčno pogodbo za izdelavo elektronskih telefonskih central vrste Metaconta 10C s podjetjem ITT-BTM iz Belgije. Tehnološka rešitev spajanja žic na priključne točke na tej konstrukciji je bila že predvidena po načinu ovijanja. v ZDA imajo na tržišču že posebne naprave za avtomatično in polavtomatično ožičenje. Na podlagi vsega navedenega smo se odločili, da bomo izdelali napravo za avtomatično ožičenje prek krmilnega sistema in mini računalnika. Za računalnik PD P-8/E razvijamo in testiramo vse potrebne računalniške programe.'

>>Sistem za avtomatično ožičenje telefonskih central 'Sistem sestavljata dva osnovna dela, in sicer strojna oprema s krmilno napravo in računalnikom, ter potrebni programi za delo. Prvi del sestavljajo procesni računalnik PDP-8/E, magnetni enoti, teleprinter, hitri čitalnik traku, hitri luknjalnik traku, notranji del vmesnika, ki je prigrajen računalniku, zunanji del vmesnika (ki je prigrajen pozicionirni napravi) in naprava za ožičenje.' NATANČEN OPIS SISTEMA in NJEGOVEGA DELOVANJA.

>>Nadaljni razvoj sistema za avtomatično ožičenje telefonskih central

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Računalniška zveza Ljubljana-Ženeva po telefonu 'Na FE že nekaj dni teče prikaz povezave dveh računalnikov na mednarodni razdalji. Manjši računalnik na Univerzi v Ljubljani PDP 11/40 je povezan z računalnikom DEC 10 v Ženevi in interaktivno komunicirata. Organizirali Univerzitetni računski center, Elektrotehna in predstavniki DEC''Uni Lj se pripravlja na vzpostavitev lastnega računalniškega sistema.. DEC 10 v ožjem izboru kandidatov'