Zbirka Računalniškega muzeja

>>Računski center VEKŠ 'Želja po lastnem računalniku za pedagoške in znanstvenoraziskovalne namene od leta 1970. Na VEKŠ vsako leto več študentov vpiše smer Poslovna informatika.. študentje potrebujejo lasten računalnik. Ob ustanovitvi Mariborske Univerze 1975 začeli razmišljati o skupnem centru in opremi.. uglavnem sta se dogovarjali VEKŠ in VTŠ.. ter usklajevali z VŠOD. Na osnovi ponudb izbrali UNIVAC 90/30, ki bi ga namestili na VEKŠ in je primeren za poslovne obdelave.. za VTŠ bi kupili nov računalnik primeren za tehnične obdelave, ostale šole pa bi si priskrbele zaslonske terminale. Prišlo do težav s pridobitvijo dovoljenja za uvoz opreme. V mariborskem prostoru ECM odstopil prednost Univerzi.. Prioriteta računalnik za VEKŠ, na VTŠ pa že imajo IBM 1130 in terminal CDC 731 za povezavo z RRC, četudi oprema ne zadošča. Na VTŠ bi zaenkrat morda dobili procesni računalnik, ki ga potrebujejo.'

>>Računalništvo v AGIS Ptuj 'AGIS že 5 let dela na avtomatski obdelavi podatkov s pomočjo VTŠ Maribor in TGA Kidričevo. Začeli razmišljati o nakupu lastnega terminala, ki ima določeno kapaciteto, s katero zadovoljuje del potreb neposredno, za bolj kompleksne izračune pa se lahko poveže na centralni sistem.'

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Namera VTŠ za nakup IBM 1130 'Računalnik potrebujejo za svoje šolske potrebe. Sredstva so zagotovili iz lastnih dohodkov, uslug šole industriji in iz participacij industrije (Konstruktor, Tehnogradnje, Stavbar in Elketrokovina). Vendar so ta sredstva premajhna. Šola izobražuje strokovnjake za industrijo, ki pa ji premalo vrača, da bi to delo opravila po svojih najboljših močeh. Od tega bi na koncu imela največjo korist industrija. Samoupravni organi šole so mnenja, da je treba čim prej zagotoviti potrebna sredstva za nakup najnujnejše opreme.'

>>Ustanovitev Univerze v Mariboru.. pregled vseh enot >>Zgodovina VTŠ 'Prvi predavatelji najboljši kadri iz mariborske industrije.. nekaj pa iz ljubljanske univerze. Pomemben mejnik leto 1969, ko so dobili elektronski računalnik IBM 1130. Laboratorij za avtomatizacijo in optimiranje proizvodnje pripravlja vse potrebno za uvajanje NC tehnologije v industrijo.. Podobno deluje na konstrukcijsko-računalniškem področju skupina raziskovalcev, ki pripravljajo numerične postopke in banke podatkov za konstrukcijske preračune strojnih delov.' >>Zgodovina VEKŠ 'Pobude za izobraževanje kadrov vedno prihajale iz gospodarstva.. V zadnjem času dopolnili program z ekonomisti za organizacijo, poslovno upravljanje, poslovno informatiko, analize in planiranje.' >>Zgodovina VŠOD 'V šolskem letu 1972/73 je šola začela uvajati študij računalniške smeri, kjer izobražujejo organizatorje obdelave.. v naslednjem šolskem letu pa si je šola postavila tudi svoj računalniški center.'TERMINAL ALI RAČUNALNIK?

>>Na VTŠ pred kratkim kupili IBM 1130 'Profesor Milan Kac, ki vodi računski center na VTŠ je povedal, da računalnik sedaj uporabljajo diplomanti šole pri diplomskih nalogah.'

>>Mrežno planiranje z računalnikom v praksi 'Seminar VTŠ na Bledu, predstavnik TAM predstavil primer načrtovanja za izdelavo mrežnega načrta za tovornjak TAM 2000-1. Računalniki IBM imajo program za mrežno planiranje, ki z dodatkom lahko rezultat izriše kot gantogram. Računalniki so zelo uporabni, vendar dragi. Računalnik IBM 1130 na VTŠ uporablja tudi TAM, projekt za tovornjak TAM 2000-1 pa izračuna v štirih minutah in pol.'

>>Nagrada VTŠ za Izračun transistorskih vezij z IBM 1130

>>Prestavitev VTŠ Maribor 'Učni načrt šole je sodoben in ne zanemarja niti teoretičnega niti praktičnega študija. Za prvo obliko so značilni sodobni učni načrti, oprti med drugim na uporabo elektronskega računalnika. Šola razpolaga z računalnikom IBM 1130, ki ga uporablja pretežno za raziskovalne, razvojne in inženirske probleme.'

>>Razvoj elektronske obdelave v domačem gradbeništvu 'Seminar leta 1968 je bil prvi v Jugoslaviji, ki se je lotil problema elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu. Takrat še nobeno gradbeno podjetje ni imelo lastnega računalnika. Prizadevanja so našla plodna tla. Danes številna podjetja že imajo svoje računalnike ali uporabljajo tuje. Od 140 podjetij jih 24 uporablja računalnike, 23 pa se že pripravlja. Na probleme elektronske obdelave so samostojno odgovorili na različnih mestih. V GIPOSS so začeli pripravljati obdelavo želeta 1967, v GP Gorica so izdelali standardizirane opise gradbenih del za visoke gradnje, ki jih je 1970 izdal GIPOSS. V Slovenija ceste je tega leta začel delovati prvi večji računalnik v gradbeništvu IBM 1130, kmalu za tem v IBT Trbovlje. Pri GP Gorica že dve leti deluje Philips Data 8000, prav takšen pri Pionir Novo Mesto. Ingrad in Projekt, člana GIPOSS, sta že kupili enake računalnike, številna pa uporabljajo centre v ŽTP Ljubljana, EGM Maribor, Metalki in drugih. V Mariboru že dalj časa deluje IBM 1130 na VTŠ, ki ga uporabljajo gradbenik iz tega območja, nekateri pa računalnik v TAM. Krepi se potreba po sodelovanju in koordinaciji. Za ustanovitev skupnega centra so se zavzeli na FAGG in so predlagali namestitev večjega lastnega računalnika. V Zagrebu je bil na podoben način ustanovljen računski center za gradbeništvo GERC z računalnikom IBM/360.' >>Elektronski računalniki v gradbeništvu in njihova uporaba SPLOŠNO >>Uporaba računalnikov pri projektiranju cest v IBT Trbovlje PODROBEN OPIS >>Izkušnje pri uvajanju elektronske obedlave v SGP Gorica PODROBEN OPIS

>>Obdelava v TAMu 'So že sredi petdesetih let obdelovali podatke na klasičnih mehanografskih strojih. Leta 1962 so imeli že tri garniture strojev, na katerih je delalo 46 ljudi. Od teh jih je bilo 9 takih, ki so se začeli pripravljati za elektronski sistem. Tega so uvedli leta 1965, koso pridobili sistem IBM 1401''Znano je, da so imeli do leta 1962 IBM stroje v najemu in so redno dobivali njihovo novejše izvedbe. Po tem lotu so jih morali na podlagi veljavne zakonodaje odkupiti.' >>Mura in ECM 'V Pomurju so konec leta 1969 instalirali prvi računalnik v tovarni oblačil Mura v Murski Soboti. To je bil IBM računalnik 360 model 20.''Leta 1965 je v okviru zavoda Ekonomski center Maribor začel poslovati Mchanografski center.. organizacije so združile sredstva ter nabavile dve garnituri sistema Gamma 10 firme Bull' ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo ipd. ŠIBEK VIR.. vprašljive informacije, ki si nasprotujejo..

>>VTŠ laboratorij za projektiranje informacijskih sistemov odprt tudi za druge uporabnike 'Končali dela pri preureditvi prostorov in vanje preselili računalnik Delta 340/40. Pozneje bodo namestili tudi nov Delta 340/80. Celotno preureditev in nakup je financirala Delta na podlagi sporazuma o medsebojnem sodelovanju' 'Sedaj se bodo lotili nalog v zvezi z razvojem aplikativne programske opreme s področja načrtovanja in vodenja proizvodnje ter numeričnega krmiljenja tehnologije'

>>Laboratorij za računalniško projektiranje VTŠ 'Skupini na VTŠ in sodelavcem fakultete za gradbeništvo v Ljubljani so leta 1977 zaupali vodstvo raziskovalnega projekta Računalniško projektiranje' 'Delo je na VTŠ ovirala nezadovoljiva oprema, zdaj podpisali pogoodbe o dobavi ustrezne opreme, o izmenjavi dela in sodelovanju''PArtnerji v gospodarstvu bodo lahko opremo uporabljali prek prvih šestih terminalov nameščenih v TAM, Konstruktor, Gradis, Tehniška šola Celje, Vodno Gospodarstvo in Elkom' 'V laboratoriju bodo razvijali postopke in metode, s katereimi bodo čimbolj avtomatizirali vse faze inženirskega konstruktorskega dela od ideje do izdelave. Razvijali bodo programe in postopke za računanje konstrukcij, za avtomatizirano risanje z računalnikom, za krmiljenje obdelovalnih strojev in podobno''V prihodnosti bodo sodelovali tudi z izdelovalci računalniške opreme v Gorenje'

>>Pomembna pridobitev za VTŠ 'Lani namestili Iskradata C-18-20, nato opremo večkrat dopolnili. Zdaj imajo tudi 5 terminalsih povezav z delovnimi organizacijami v gospodarstvu'

>>V Nišu združujejo sredstva za razvoj mikroelektronike 'Sredstva bojo vložili v razvoj dveh programov EI Niš.. izdelava CMOS vezij in elektromehanišnih komponent. Do leta 1987 načrtujejo začetek druge faze proizvodnje polprevodniških elementov.. Da bi sledili razvoju mikroelektronike v svetu združujejo moči, vendar bojo dobrih 70 odstotkov vseh programov izvedli v EI Niš, kjer imajo opremo in strokovnjake.'

>>Center za tehnično programsko opremo na VTŠ Maribor 'Center deluje v okviru strojništva in gradbeništva in je usmerjen v razvoj programske opreme za računalniško podprto načrtovanje (CAD). Na mini in mikro računalniku Iskra razvili že 15 splošnih programov za računanje kostrukcij.' GRE ZA RAČUNALNIKA ISKRADATA 18-C in ISKRADATA 1680 'Z njimi je mogoče avtomatizirati več faz inženirskega dela, pri čemer je hitrost 3-7 krat večje kot na roke. Polovico zneska za opremo bodo Iskri odplačali z razvojem programske opreme. S tem se širijo možnosti za uporabo Iskrinih domačih računalnikov. Nekaj podjetij je sodelovalo pri ustanovitvi in je že neposredno povezanih s centrom prek terminalskih povezav: Elektrokovina, Konstruktor, TAM, Gradis, Tehniška šola Celje, kmalu še Vodnogospodarstvo Maribor, Projekt in tri druga podjetja. Programe že lahko uporabljajo, tekoče lahko komunicirajo z računalnikom na VTŠ, z njim računajo, rišejo itd. V centru imajo tudi risalnik. Na VTŠ so se z računalniškim načrtovanjem na področju strojništva začeli ukvarjati leta 1974, od tod prišla tudu pobuda za ustanovitev centra. Delo in projketi skupine so bili dolgo ovirani zaradi pomanjkanja opreme. Sodelovali tudi z inštitutom na londonski univerzi. Delajo na prototipu lastnega ravninskega tiskalnika. Preizkus že opravljen. V državi potrebujejo 100 takh risalnikov letno.'

>>Center za tehnično programsko opremo na VTŠ Maribor 'Center deluje v okviru strojništva in gradbeništva in je usmerjen v razvoj programske opreme za računalniško podprto načrtovanje (CAD). Na mini in mikro računalniku Iskra razvili že 15 splošnih programov za računanje kostrukcij.' GRE ZA RAČUNALNIKA ISKRADATA 18-C in ISKRADATA 1680 'Z njimi je mogoče avtomatizirati več faz inženirskega dela, pri čemer je hitrost 3-7 krat večje kot na roke. Polovico zneska za opremo bodo Iskri odplačali z razvojem programske opreme. S tem se širijo možnosti za uporabo Iskrinih domačih računalnikov. Nekaj podjetij je sodelovalo pri ustanovitvi in je že neposredno povezanih s centrom prek terminalskih povezav: Elektrokovina, Konstruktor, TAM, Gradis, Tehniška šola Celje, kmalu še Vodnogospodarstvo Maribor, Projekt in tri druga podjetja. Programe že lahko uporabljajo, tekoče lahko komunicirajo z računalnikom na VTŠ, z njim računajo, rišejo itd. V centru imajo tudi risalnik. Na VTŠ so se z računalniškim načrtovanjem na področju strojništva začeli ukvarjati leta 1974, od tod prišla tudu pobuda za ustanovitev centra. Delo in projketi skupine so bili dolgo ovirani zaradi pomanjkanja opreme. Sodelovali tudi z inštitutom na londonski univerzi. Delajo na prototipu lastnega ravninskega tiskalnika. Preizkus že opravljen. V državi potrebujejo 100 takh risalnikov letno.'

>>Kritika Republiškega računskega centra in nakupa novega Cyber 72 'Strokovnjaka OECD ocenjujeta, da kljub temu, da so podjetja naletela na težave zaradi pomanjkanja prakse in znanja, so imela očitne uspehe in koristi na račun nakupa in uporabe računalnikov. Ocenjujeta da novi Cyber 72 ne bo izkoriščen, odločitev za nakup sloni predvsem na velikih potrebah IJS, skupne potrebe partnerjev pa so manjše. Uporabo terminalov uvajajo zato da se materialni stroški čimbolj razdelijo na več deležnikov.' 'Univerza, ki je odgovorna za delovanje računalnika, namerava razviti službo z močno orientacijo na software-u''Tudi univerza meni da jih je IJS nadigral'

>>Najsodobnejši računalnik Cyber 70 v RRC Ljubljana 'Republiški računski center v Ljubljani je član uporabniške skupine European Control Data Users Group in skupine VIM (6000) in ima zato na razpolago ogromno programov iz bibliotek in drugih uporabniških skupin.'

>>Cyber 72 podrobna analiza 'Največji računalnik v YU in v širšem vzhodnem območju Evrope. Smo sredi nekakšne eksplozije računalnikov, v SLO montiranih ali naročenih 130 računalnikov, tako da se približujemo najrazvitejšim, je pa še vedno marsikateri računalnik preslabo izkoriščen, ker ni izurjenih strokovnjakov''Novi center na Viču je zametek enotnega računalniškega omrežja, ki lahko služi za velika podjetja, inštitute, javno upravo, zdravstvo, šolstvo'

>>Predstavitev RRC in Cyber 72/24 'Ustanoviteljem SRS, Iskra in UniLj so se pridružili še Ljubljanske mlekarne, GP Obnova, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Izobraževalna skpunost SRS, Sklad Boria Kidriča in Klinična bolnišnica Ljubljana' 'Takšnih strojev je v Evropi kakšnih 50''Partnerjem je na razpolago kopica programov' 'Če je bil stegenjski zgolj velik računalnik, prevzem zdaj RRC nase skrb za širjenje nove miselnosti o uporabi računalnikov. Nosilci razvoja sodobnega sveta so tisti, ki obvladajo najsodobnejšo računalniško in drugo tehniko' 'Računalnik bo omogočal univerzi sistematično uvajanje pouka računalništva in pouka s pomočjo računalnika v vse vrste rednega študija''RRC bo pripravil tečaje za zdravnike, inženirje, znanstvenike, statistike, finančnike in druge.' 'Ponuja se možnost, da bi bili prek terminalov priključeni vsi zdravstveni domovi v državi'

>>Opis opreme in delovanja v RRC 'V GG Slovenj Gradec obdelava podatkov s povezavo na RRC prek terminal, dokler še nimamo računalnika bomo podatke tedensko nesli v RRC'

Zgodovina RRC-ja sega v leto 1968, ko je RRC začel delovati znotraj Instituta »Jožef Stefan«. RRC se je osnoval v okviru instituta kot Republiški računski center. V letu 1968 je bil kupljen prvi srednje velik računalnik CDC 3300 za tri ustanovitelje, pozneje pa se je z instalacijo zmogljivega računalniškega sistema CYBER 70 v letu 1972 sistem razširil in omogočal računalniške zmogljivosti za devet ustanoviteljev. V letu 1977 je bila kupljena nova naprava CYBER 172. Oba sistema sta zagotavljala skupne računalniške zmogljivosti za več kot 20 ustanoviteljev, z 32 daljinskimi priključki, kar je bilo v tistem času izjemen organizacijski in tehnološki uspeh. Sistem je veljal za enega večjih v Evropi in največjega na Balkanu.'

>>Ob prvi obletnici delovanja računalnika Cyber 72-24 v RRC 'RRC ustanovili 1968 Izvršni svet SRS, Iskra in Univerza v Ljubljani z inštituti. S skupnimi sredstvi namestili CDC 3300. Ustanovitelj prosili IJS naj upravlja z računalnikom, RRC pa je postal samostojna enota znotraj inštituta. Financirajo ga vsi partnerji. Zaradi hitrega porasta se je že v enem letu pokazalo, da bodo zmogljivosti premajhne, nadgrajevanje pa nesmotrno. Ker je sodelovanje uspešno so se partnerji odločili, da poskušajo pridobiti dodatne partnerje in s skupnimi sredstvi kupijo še večji računalnik, ki bo imel tudi večje možnosti za nadaljno razširitev. Pristopili Ljubljanske mlekarne, Gradbne podjetje Obnova, PZ Gozdnogospodarskih organizacij, kasneje pa še Izobraževalna skupnost SRS, Sklad Borisa Kidriča, Klinične bolnice v Ljubljani in Republiška skupnost za ceste. Skupaj kupili CDC Cyber 72-24.' 'Po enoletnem obratovanju že potrjuje daljnovidnost odločitve. Deluje v dveh izmenah, izkoriščenih pa je približno 80% zmogljivosti, ki so na volj v rednem obratovalnem času. Dnevno se obdela tudi do 1000 poslov. Priključenih že 14 kartično-printerskih terminalov, nekateri v oddaljenih krajih.. Kočevju, Zagrebu, Sarajevu, Novi Gorici ipd. Preko njih se obdela več kot polovica poslov. Še veliko možnosti za nadgrajevanje računalnika in povezovanje v računalniško mrežo Slovenije.' 'Naloga IJS, da skrbi za nemoteno delovanje, za razširitev obdelave, za vzgojo kadrov.. skupina za šolstvo organizira različne tečaje. V letih 72/73 tečaje zaključilo več kot 500 udeležencev. Ne manjka pa težav, ki so povezane z dejstvom, da je RRC bolj kot druge enote inštituta izpostavljen trgu.'

>>RRC in Cyber 72 'Nakup Cyber 72 je omogočil RRC, da se je prelevil v zametek ali jedro prihodnjega neogibnega enotnega ali sklenjenega računalniškega sistema v Sloveniji. V to smer gre tudi svetovni razvoj. Povezan je s terminali po celi državi in v načrtu povezava z nekaj točkami v Jugoslaviji, zveza z Zagrebom in Sarajevom že vzpostavljena' 'V letu 1973 67% izkoriščen, najkasneje konec 1974 bomo prešli na tri izmene.''Zmogljivosti računalnika rastejo hitreje kot njegova cena, obenem pa omogočajo večje nadgradnje, zato so nakupi velikih sistemov veliko bolj racionalni. Druga prednost je lažje programiranje v višjih jezikih in možnost uporabe programskih paketov, ki lahko rešujejo celovitejše probleme. Velik računalnik tudi lahko rešuje bolj kompleksne probleme. Tretja prednost je koncentracija in specializacija kadrov' 'Obris informacijskega sistema.. Nekaj večjih računalnikov povezanih s hitrimi linijami za prenos podatkov, znotraj tega pa je priključeno veliko majhnih računalnikov za dostop do zmogljivosti velikih računalnikov' 'V Sloveniji do Septembra 1972 87 pogojnih računalnikov.. potrebno bo natančno evidentirati zmogljivosti in ugotoviti skladnost sistemov' 'Kot terminale za Cyber ne uporabljamo samo CDC, temveč tudi IBM in HP sisteme'

>>Občin Vič-Rudnik sedežnajvečjega računalnika na Balkanu 'Računalnik je v le nekaj mesecih obdelal več podatkov kot vse dosedanje generacije znanstvenikov, statistikov, gospodarstvenikov v Sloveniji. V trenutku lahko opravi naloge, ki bi jih skupina znanstvenikov opravljala celo življenje. Na ta zelo zmogljiv računalnik pa se je mogoče priključiti tudi z daljinskimi priključki. Smiselno je, da o priključku razmišljajo lokalna podjteja, čeprav se vanj vključujejo iz vse države.'

>>Računski center VEKŠ 'Želja po lastnem računalniku za pedagoške in znanstvenoraziskovalne namene od leta 1970. Na VEKŠ vsako leto več študentov vpiše smer Poslovna informatika.. študentje potrebujejo lasten računalnik. Ob ustanovitvi Mariborske Univerze 1975 začeli razmišljati o skupnem centru in opremi.. uglavnem sta se dogovarjali VEKŠ in VTŠ.. ter usklajevali z VŠOD. Na osnovi ponudb izbrali UNIVAC 90/30, ki bi ga namestili na VEKŠ in je primeren za poslovne obdelave.. za VTŠ bi kupili nov računalnik primeren za tehnične obdelave, ostale šole pa bi si priskrbele zaslonske terminale. Prišlo do težav s pridobitvijo dovoljenja za uvoz opreme. V mariborskem prostoru ECM odstopil prednost Univerzi.. Prioriteta računalnik za VEKŠ, na VTŠ pa že imajo IBM 1130 in terminal CDC 731 za povezavo z RRC, četudi oprema ne zadošča. Na VTŠ bi zaenkrat morda dobili procesni računalnik, ki ga potrebujejo.'