Zbirka Računalniškega muzeja

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Mnenje britanskih strokovnjakov o RRC 'Koncept računalniške centrale z daljinskimi priključki, ki se v svetu vse bolj uveljavlja.. Do leta 1975 naj bi 50-60% nameščenih računalnikov uporabljalo obdelavo na daljavo. Racionalnost RRC kot so ga zasnovali domači strokovnjaki potrjuje tehnično ekonomska analiza ene največjih svetovalnih organizacij. Vlada naj nadaljuje s podporo centru in pospešuje pristop novih članov. Prihranek pri 15 partnerjih priključenih na osrednji računalnik je ogromen. Strokovnjaka na predlagata ustanavljanja novih podobnih centrov, naj pa podpira regionalne centre, ki se ustanavljajo zaradi potrebe in racionalizacije uporabe. Primer je novi center za avtomatsko obdelavo Maribor ustanovljen okrog ECM.' 'Univerza je pristopila že 1969, 1970 povečala delež v RRC, dala na razpolago prostore za novi center, in si tako pridobila dostop do velikega računalnika, kot jih imajo na univerzah drugje po svetu. Naša univerza bo za razliko od teh imela dobro definiran terminalni sistem.. Če bo ta uspešno realiziran se bo računalništvo na univerzi razvilo do te mere, da se bodo jasno pokazale lastne potrebe in možnosti. Pred kratkim univerza že naročila prve tri kartično printerske terminale, obstoječa računalnika IBM 1130 pa bosta pravtako priključena na sistem.' 'Strokovnjaki IJS so igrali odločilno vlogo pri formiranju koncepta RRC. Do sedaj so uporabljali zmogljivosti strojev, ki jih je IJS imel v last ali pollasti.. Z23, IBM 1130, dva procesna CDC 1700, CDC 3300 in hibridni sistem EAI 580.. uporabljali pa so tudi mnoge velike računalnike po svetu.' 'RRC terminalni sistem je zasnovan tako, da dopušča pasivne in aktivne povezave. Stroški za povezavo pasivnega terminala prek lastne linije do najbolj oddaljenega partnerja v Ljubljani niso veliki, so manjši kot strošek za kurirja, ki bi nosil podatke v centre in nazaj. Rentabilnost aktivnega terminala pa je manjša in je tako odvisna od potreb uporabnika. Dopušča lokalno obdelavo, vendar lahko prinaša dodatne težave zaradi razlik v programskih jezikih in razlik v komunikacijski opremi.'

>>Sistem za avtomatiziranje postopka ožičenja telefonskih central 'V letu 1971 je tovarna Iskra Elektromehanika Kranj sklenila licenčno pogodbo za izdelavo elektronskih telefonskih central vrste Metaconta 10C s podjetjem ITT-BTM iz Belgije. Tehnološka rešitev spajanja žic na priključne točke na tej konstrukciji je bila že predvidena po načinu ovijanja. v ZDA imajo na tržišču že posebne naprave za avtomatično in polavtomatično ožičenje. Na podlagi vsega navedenega smo se odločili, da bomo izdelali napravo za avtomatično ožičenje prek krmilnega sistema in mini računalnika. Za računalnik PD P-8/E razvijamo in testiramo vse potrebne računalniške programe.'

>>Sistem za avtomatično ožičenje telefonskih central 'Sistem sestavljata dva osnovna dela, in sicer strojna oprema s krmilno napravo in računalnikom, ter potrebni programi za delo. Prvi del sestavljajo procesni računalnik PDP-8/E, magnetni enoti, teleprinter, hitri čitalnik traku, hitri luknjalnik traku, notranji del vmesnika, ki je prigrajen računalniku, zunanji del vmesnika (ki je prigrajen pozicionirni napravi) in naprava za ožičenje.' NATANČEN OPIS SISTEMA in NJEGOVEGA DELOVANJA.

>>Nadaljni razvoj sistema za avtomatično ožičenje telefonskih central

>>Mnenje britanskih strokovnjakov o RRC 'Koncept računalniške centrale z daljinskimi priključki, ki se v svetu vse bolj uveljavlja.. Do leta 1975 naj bi 50-60% nameščenih računalnikov uporabljalo obdelavo na daljavo. Racionalnost RRC kot so ga zasnovali domači strokovnjaki potrjuje tehnično ekonomska analiza ene največjih svetovalnih organizacij. Vlada naj nadaljuje s podporo centru in pospešuje pristop novih članov. Prihranek pri 15 partnerjih priključenih na osrednji računalnik je ogromen. Strokovnjaka na predlagata ustanavljanja novih podobnih centrov, naj pa podpira regionalne centre, ki se ustanavljajo zaradi potrebe in racionalizacije uporabe. Primer je novi center za avtomatsko obdelavo Maribor ustanovljen okrog ECM.' 'Univerza je pristopila že 1969, 1970 povečala delež v RRC, dala na razpolago prostore za novi center, in si tako pridobila dostop do velikega računalnika, kot jih imajo na univerzah drugje po svetu. Naša univerza bo za razliko od teh imela dobro definiran terminalni sistem.. Če bo ta uspešno realiziran se bo računalništvo na univerzi razvilo do te mere, da se bodo jasno pokazale lastne potrebe in možnosti. Pred kratkim univerza že naročila prve tri kartično printerske terminale, obstoječa računalnika IBM 1130 pa bosta pravtako priključena na sistem.' 'Strokovnjaki IJS so igrali odločilno vlogo pri formiranju koncepta RRC. Do sedaj so uporabljali zmogljivosti strojev, ki jih je IJS imel v last ali pollasti.. Z23, IBM 1130, dva procesna CDC 1700, CDC 3300 in hibridni sistem EAI 580.. uporabljali pa so tudi mnoge velike računalnike po svetu.' 'RRC terminalni sistem je zasnovan tako, da dopušča pasivne in aktivne povezave. Stroški za povezavo pasivnega terminala prek lastne linije do najbolj oddaljenega partnerja v Ljubljani niso veliki, so manjši kot strošek za kurirja, ki bi nosil podatke v centre in nazaj. Rentabilnost aktivnega terminala pa je manjša in je tako odvisna od potreb uporabnika. Dopušča lokalno obdelavo, vendar lahko prinaša dodatne težave zaradi razlik v programskih jezikih in razlik v komunikacijski opremi.'

>>Delo Franceta Bremšaka na IJS in njegova vloga pri uporabi analognih in hibridnih računalnikov

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>IJS rešil problem povezav za dokaj zahtevno tiskano vezje 'V IJS pogosto obdelujejo vezja za Iskro in Gorenje, prej pa so za to morali uporabljali tuje načrtovalske centre. Obdelali so že več kot 100 tiskanih vezij za Iskro. Omenjeno tiskano vezje FE razvija za Iskro. Povezovalni program je poti za 588 povezav izračunal v 4 urah.. na računalniku Delta 4850. V kombinaciji z drugimi njihovimi programi so izrisali izdelavne risbe in pripravili podatke za izdelavo filmov na Iskrinem fotorisalniku. Brez računalnika in programov bi tehnika za izdelavo takega vezja potreboval tedne ali mesece. Prednost je tudi sistematično vodenje dokumentacije in možnosti preverjanja pravilnosti načrtov. Sedaj načrtujejo še grafični urejevalnik za program. Skupina desetih raziskovalcev bo pod vodstvom Marjana Špregla v naslednjem letu nadaljevala razvoj tega sistema in razvoj grafičnega terminala.'

>>Modularni mikroračunalnik 'Sodelavci IJS so od samega začetka mikroračunalniške tehnologije upeljevali to v inštrumente in avtomatiko delovnih in merilnih procesov. Uspeh pri avtomatizirani meteo postaji, prevozni merilnicim krmiljenju spektrometra, pri upravljanju betonarne, krmiljenju scenske razsvetljave je samo potrditevm da bodo mikroračunalniki izpodrinili druge računalnike.. tudi v zahtevnejših primerih kot je upravljanje procesov in obdelava poslovnih in tehničnih podatkov. V teh primerih ni bil mišljen kot podsestav, temveč kot povezan/integralen del z ostalimi, saj taka uporaba omogoča res popolno izrabo njegovih zmogljivosti, zahteva pa precej drugega razvojnega dela. Zato je prilagajanje mikroraunalnika je ekonomsko upravičeno le v velikih serijah. Poskušali smo poiskati rešitev z najmanjšimi stroški, ki vključuje tako opremo kot prilagoditev, ta pa je privedla do izgradnje sistema MIKRO M, ki je primeren za avtomatizacijo zbiranja podarkov in upravljanje malih in srednje velikih procesov.' 'Mikro M je mikroračunalnik v modularni izvedi in ima nabor perifernih modulov, tako da je z malo truda možno prilagoditi zmogljivost in vhodno-izhodne povezave potrebam procesa. Izveden je na standardnem eu vezju velikosti 100x160mm in ima 8-bitni mikroprocesor, 61Kb pomnilnika, pa analogne module, kot analogne digitalne prretvornike, programabilne ojačevalnike in izbiralnike signalov.. in digitalne module za komunikacijo s perifernimi enotami pisalnikom, kasetnikom itd... Vsebuje še operacijski sistem s programi za upravljanje perifernih enot.' 'Sistem je prestal test v prenosni merilnici laboratorijskega tipa, vgrajujemo ga pa tudi kot dopolnilo k reaktorski inštrumentaciji. Uspešno se je izkazal tudi v sodelovanju z industrijo pri izdelavi prototipne avtomatizacije zahtevnejšega odbelovalnega stroja. Glede na zanesljivost in prilagodljivost pričakujemo uporabo razvitega sistema pri avtomatizaciji industrijskih procesov, pri raziskovalnem delu n različnih tehniških meritvah.' >>Udeležba na simpoziju o uporabi računalnikov v kemijskem inženirstvu 'Udeležba pomembna, ker je tematika zelo blizu problematiki, s katero se ukvarjamo na odseku za avtomatiko in biokibernetiko, posebej v zvezo z nalogami za dmačo procesno industrijo.. za tovarne Krka, Salonit, Železarna Ravne in Lek.' >>Predstavili JANUS III, krmilnik in programska oprema 'Vključuje modularni vmesniški sistem, ki omogoča povezavo različnih naprav s poljubnim računalnikom. Računalniški sistem janus iii za zbiranje in obdelavo podatkov v jedrski medicini je bil razvit v sodelovanju Laboratorija za jedrsko elektroniko in Radioiztopnega laboratorija IOnkološkega inštituta. Programski sistem je zgrajen na osnovi operacijskega sistema DOS III in vsebuje nekaj deset med seboj kompatibilnih programov za hranjenje, aktivacijo in prenos merskih podatkov, za njihovo korekcijo in obdelavo ter predstavitev. Že dalj časa uspešno služi pri raziskovalnem delu enota na OI.'

>>Nova oprema na oddelku za keramiko IJS 'Elektronskemu mikroanalizatorju je priključen mini računalnik PDP 11/05, ki omogoča programirano vodenje analize in izračun rezultatov.' >>Sodelovanje oddelka za avtomatiko in biokibernetiko z IMP 'Uspešno zaključena naloga za računalniško vodenje betonarne, izvršena kompletna študija o avtomatizaciji dvigal z mikroračunalnikom, kjer so nakazali vse prednosti takšnega sistema. Na odseku razvili elektronsko in programsko opremo za dvigala, ki omogoča identifikacijo nadstropja.. kot nadaljevanje sta v teku razvoj krmiljenja motorja dvigala z računalnikom in krmiljenje sistema s štirimi dvigali.'

>>V Beogradu zaživel elektronski statisični center z računalnikom IBM 705 'Center ne more zamenjati 6000 statistikov.. bo pa povečal porduktivnost statistike. Občine bodo lahko že v roku 10 dni prejele rezultate zbranih podatkov. Popis iz leta 1953 se šele zdaj zaključuje, z novim računalnikom pa bi bil lahko opralvjen v sedmih mesecih. Ogromne gore papirja bodo zdaj lahko spravljene na magnetnih trakovih.'

>>Obisk elektronskega centra v Beogradu IBM 705

>>Mehanizacija bančnega poslovanja 'Narodna banka, predvsem v Sloveniji, si že več let prizadeva, da bi v celoti mehanizirali obdelavo. Prvi uspehi pretekli mesec, ko so ustanovili Knjigovodski center sedmih ljubljanskih podružnic NB, ki mehanizirano obdeluje vse bančne podatke za Ljubljano. Center bo nabavil 12 knjigovodskih strojev znamke National, 6 dosedanjih znamke Astra pa bodo odstopili centru v Mariboru.. Pripravljajo ustanovitev več takih centrov.. še v Kranju s stroji Siemag in v Novem Mestu s stroji Olivetti. Obdelava na teh strojih omogoča nadaljno obdelavo na visoki mehanografiji na strojih IBM po principu luknjanih kartic. V načrtu je menjava teh strojev za elektronski sistem IBM 1401, ki bi olajšal nadaljno obdelavo v elektronskem centru v Beogradu na računalniku IBM 705.' 'V nižji in srednji mehanografiji Narodne banke je kar 22 različnih znamk strojev. Komisija si je ogledala mehanizacijo v Nemčiji in Italiji'

>>Novi IBM705 v zveznem Zavodu za statistiko 'Pred dnevi prispela na zemunsko letališče s posebnim letalom pošiljka strojev IBM 705, ki bodo montirani v elektronskem centru Zveznega zavoda za statistiko. Za transport so se mesece pogajali z različnimi letalskimi družbami. Prva pomembna naloga bo urejevanje podatkov popisa kmetijstva, takoj za tem pa jih čaka še večja obdelovanje podatkov popisa prebivalstva, ki bo izvedeno sredi marca prihodnjega leta. Vzdrževalci sistema so naredili tečaj v Parizu. IBM 705 bo prvič v Evorpi uporabljen za statistično obdelavo.' 'Računalnik sestavlja 20 strojev, v sredini nadzorni pult. Temperaturo in vlažnost v prostoru stalno nadzirajo klimatske naprave, okrog 20 stopinj pri 40-60% vlagi.. saj je od teh pogojev odvisno pravilno delovanje računalnika. V prostoru je minimalna količina praha.' 'Za delo, na primer množenje ali deljenje, ki ga opravi računalnik IBM 705 v minuti potrebuje uradnik z običajnim kalkulatorjem pri 7 urnem delovniku 7 mesecev. Obdelava popisa 1961 bo namesto 5 ali 6 let trajala le 12 mesecev.'

>>IBM 705 v Beogradu 'Naši prvi elektronski možgani, peti v Evropi, bodo ororemljeni z najsodobnejšimi avtomatskimi pripravami za obdelovanje podatkov s sistemom IBM 705.'

>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'

>>Članek posvečen Franti Komelu, direktorju Statističnega urada 1967-1981 'Franta Komel je s svojim znanjem in intuicijo za Slovenijo našel možnost, da OECD tudi finančno podpre nova snovanja in modernizacijo slovenske in posredno jugoslovanske javne statistike. Jugoslovanski statistiki in beograjski akademiki so se temu le čudili. Strokovnjaki iz Nemčije so nam pomagali pri razmišljanju o novostih in sodelovali pri projektu, ki ga sami doma v Nemčiji niso smeli izvesti. Nakup velikega računalnika je s tem postal nujno potreben. Delujoči sistemi UNIVAC??? in veliki CDC so bili dober začetek, a registri ter banka podatkov so potrebovali močnejšo opremo. Omenjena oprema je omogočila izobrazbo množice statistikov-informatikov tedanjega profila. Potrebe po informatikih so naraščale. Na fakultetah pa so se prepirali kje in kako bo potekal študij informatike. Zavodovi informatiki so bili dobro izobraženi. S praktičnimi izkušnjami so tudi odhajali v druge javne ustanove in Franta je to podpiral. Zavod je bil dolgo časa nosilec razvoja aplikativne javne informatike v Sloveniji. Franta je s svojimi idejami in ljudmi uspel in Zavod za statistiko je dobil tedaj najsposobnejši računalnik na Balkanu. Na otvoritvi so predstavili poskusno delovanje registra prebivalstva in začetek delovanja statistične banke podatkov. Izmenjave s pomočjo magnetnih trakov so bile takrat višek prenosa podatkov, trakovi s podatki so potovali v Beograd in nazaj. Register prebivalcev je postajal osnova za volilne imenike in druge potrebe po bazi vseh prebivalcev. Bistveno je bilo, da so tudi vsebinsko uredili prijavne obrazce za registracijo prebivalstva, ki so jih pošiljali na osem različnih ustanov.' ZMEDENO NAPISANO.. V DRUGEM ODSTAVKU IZGLEDA GOVORI O IBM705.. V PRVEM ODSTAVKU PA GOVORI O MODERNIZACIJI V SEDEMDESETIH.. ČLANEK V DNEVNIKU STAT/07 BOLJ JASEN..

>>Sejem tehnike v Beogradu 'Zlasti je vzbujal zanimanje elektronski računalnik Zuse Z23, o katerem pišemo podrobneje in ga bomo v kooperaciji s tujo firmo izdelovali v Iskri.' >>Elektronski računalnik ZUSE Z-23 'V zadnjem desetletju so se po svetu zelo razmnožili elektronski računalniki. V naprednih državah jih uporabljajo ne samo v znanstveno raziskovalne namene ampak tudi v industriji za optimizacijo proizvodnega procesa.''Tudi v naši državi že marsikje uporabljamo elektronske računalnike. Po približni oceni v Sloveniji vsaj v 30 tovarnah. Nekaj naših institucij ima na posodo tuje elektronske računalnike, za katere plačujejo najemnino.'V 30ih TOVARNAH ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI??? PONOVLJEN NEPRAVILEN PODATEK IZ SZTR/01 DO JUNIJA 1960 JE BIL EDINI ELEKTRONSKI IBM705 V BEOGRADU! IN V LETU 1961 NAJ BI BILO ŠELE 25 RAČUNSKIH STROJEV V CELOTNI JUGOSLAVIJI. 'Razvijanje takega elektronskega računalnika na lastno roko bi bila predraga in preveč zamudna stvar, zato je Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju s podjetjem Zuse. Izdelovali naj bi 30% delov v zameno pa dobili ekvivalentno vrednost kompletnih računalnikov Z-23.' 'Računalnik deluje po na slednjem načelu: V teleprinter zapišemo celotno računsko nalogo. Poseben mehanizem prepiše to nalogo v jeziku računalnika na preluknjan trak ali kartico, od koder se podatki v oblaki električnih impulzov prenašajo na magnetni boben. Boben je dejansko ogromen spomin stroja, ki zabeleži celotno nalogo z vsemi variantami. Računalnik nato sam kliče in izvršuje posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko nazadnje pride ukaz iz bobna — spomina, stroj avtomatično vtisne rezultate na pisalni stroj. Med računanjem opazujemo potek na komandni mizi, ki signalizira morebitne napake. Hkrati mu lahko postavimo nalogo z 80 neznankami.' 'Ima 2.300 tranzistorejv in 6.700 diod in je torej docela tranzistoriziran. Njegov spomin obsega 90.112 decimalk. Prednost stroja nasproti drugim računalnikom so velike — na primer zavzema občutno manjši prostor, deluje ob majhni potrošnji električne energije (3-fazni tok — celotna poraba 2 KW) in ne potrebuje posebnih hladilnih naprav.'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Računski center 'Stroj Zuse Z-23, ki bo razstavljen v Iskrinem centru želi Računski center izkoristiti za pripravo na bodoče delo z lastnim strojem in popularizacijo dela z računskimi stroji.' 'Center bo organiziral predavanja, krožke, svetovanja in poziva k predložitvi problemov, ki naj se rešijo s strojem.'

>>Na IJS prvi tečaj za praktično uporabo Zuse Z-23 'Na tečaju se bo usposobilo 75 strokovnjakov iz raznih panog našega gospodarstva. V Iskri se pripravljajo na proizvodnjo računalnikov tega tipa. Izdelavo prvega je pričakovati prihodnjo jesen.'

>>ZUSE Z-23 poskusno obratuje v Ljubljani 'Oktobra se je predstavil na mednarodni razstavi elektronike v Ljubljani. Ni prepričal, da je sposobnejši kot živa svetovalka v turistuičnem uradu. Zdaj je postavljen v zgradbi Metalurškega inštituta v Ljubljani. Zaenkrat na poskusnem obratovanju, morda ostane pri nas.''Računalnik je uporaben za inženirje, tehnologe, ekonomiste, gospodarstvenike.. Primeren na primer za linearno programiranje s katerim se lahko ocenjuje uspešnost in ekonomičnost različnih možnosti pri gospodarskih, tehnoloških in podobnih postopkih in se najde zanje optimalne pogoje.'

>>Potek dela z elektronskim računalnikom v Računskem centru 'Že nekaj mesecev v obratovanju Zuse Z23. Mehanizacija in avtomatizacija nista omejeni samo na tovarne, temveč lahko razbremenijo dela tudi znanstvenike. Sodobne znanosti in tehnike si ne morem zamišljati brez računalnikov. Zaradi novega načina dela je potrebno marsikaj spremeniti.' 'Okrog novega računalnika najdemo same mlade ljudi. Vsak Petek se sestanejo in sestavijo urnik za prihodnji teden. Interesentov iz različnih inštitutov, zavodov in študentov iz univerze je dovolj. 9 matematikov, ki so že opravili izpit za operaterja Z-23 je dovolj da 24 ur dnevno zaposlijo stroj. Samostojne programerje imamo predvsem med matematiki, pa tudi med fiziki, strojniki, elektrotehniki, ekonomisti in gradbeniki. Matematik Janez Grad, ki je stalno pri stroju, uporabnikom pojasnjuje kako ga lahko uporabijo za reševanje svojih problemov. Dela ne bo zmanjkalo in kmalu en računalnik za znanstveno in tehnično delo ne bo več zadostoval.'

>>Zuse v paviljonu Iskre razstavlja elektronski računalnik 'Potnik, ki želi na oddih mora samo izpolniti nekaj vprašanj in naprava mu svetuje kje naj preživi dopust. Iskra je že sklenila s podjetjem Zuse pogodobo po katreri bo izdelovala del te naprave v zameno pa dobila popolne elektronske računalnike za prodajo.'

>>Zuse Z-23 razstavljen na beograjskem sejmu 'Po približni oceni bi v Sloveniji potrebovalo 40 tovarn takšen računalnik.' PRAKTIČNO PREPISAN ČLANEK 62/01 IZ DELA!!

>>Gospodarstvo tudi pri nas spoznava pomen modernih elektronskih računalnikov 'Obsežne računske naloge se kopičijo na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Moderni elektrosnki računalniki te probleme lahko rešujejo nekje desettisočkrat hitreje od računskih strojev.' 'Številne gospodarske organizacije ne morejo dovolj hitro dohajati rasti in obdelovati orjaške množine podatkov, na katerih sloni sodobno poslovanje vsake obsežnejše družbene ali ekonomske enote. Velika večina potrebnih operacij je na tem področju sicer neznansko preprosta a zelo zamudna.' 'Osnovo digitalnih računalnikov utemeljil Babbage, po njegovih načrtih leta 1944 zgradil relejni računalnik Aikens, temu so sledili še drugi takšni računalniki. Izdelali so jih v Angliji, v Nemčiji. Prvi elektronski računalnik leta 1945 na univerzi v Pennsylvaniji zgradila Eckert in Mauchely. Eniac zgrajen iz 18000 elektronk, 3000 signalnih žarnic, 5000 stikal, trošil 150kW in tehtal 30 ton. Odtlej je šel razvoj eksplozivno navzgor. Elektronke so nadomestili tranzistorji, ki imajo skoraj neskončno življensko dobo in ne potrebujejo posebnega hlajenja.'

'Konec petdesetih in začetek šestdesetih let je NIJS je za svoje raziskovalne potrebe najprej uporabljal računalnik IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Glavna programerja sta bila matematika Janez Grad in Cveto Trampuž. Takrat je bilo kar nekaj zanimanja tudi za analogne računalnike.' 'IMFM ustanovljen Aprila 1960.. Januarja 1961 je bil ustanovljen Računski center (RC) IMFM. Center je opravljal pedagoško, raziskovalno in storitveno dejavnost za zunanje uporabnike. Prvi predstojnik centra je bil Alojzij Vadnal, kmalu ga je nasledil Tomislav Skubic.' 'Raziskovalci z univerze in NIJS so sodelovali z Iskro pri razvoju sistemske programske opreme za te računalnike. Računalnik Z23 so imeli še v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.' 'Matematiki v RC IMFM: Zvonimir Bohte, Egon Zakrajšek, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet. Uporabljali še: Janez Lesjak, Janez Štalec, Dušan Magušar, Mira Vovk, Marjan Špegel, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Jure Zupan, Bojan Barlič, Jernej Kozak, Saša Divjak, Zdenko Breška, Iztok Kovačič, in drugi..' 'Janez Štalec je sodeloval s prof.Konstantinom Momirovičem iz Zagreba pri programiranju statističnih metod. Iz tega je kasneje na IBM 1130 zrastel program SS (Statistical System).' 'O uporabi elektronskega računalnika pri pouku matematike na Ekonomski fakulteti.. Za študijsko leto 1966 je Sklad za šolstvo določil sredstva za uporabo elektronskega računalnika v Računskem centru.. za 50 ur strojnega računanja.' 'Ob nabavi Z-23 je imela v učnem načrtu predmet programiranje samo tehniška matematika na FNT, kasneje je ta predmet uvedla še FE.. Center je prevzel izvedbo programerskih tečajev za študente različnih smeri in za vse druge zainteresirane ustanove. Na začetku učili programiranja v internem kodu, ker drugih možnosti ni bilo, pozneje smo prejeli od Zuse zadovoljive prevajalnike za simbolične jezike.. avtokod in Algol.. vendar je bila uporaba zaradi majhnega spomina in počasnosti zelo omejena. Operaterski izpit je opravilo več kot 20 kandidatov.' 'Najpomembnejša področja uporabe računalnika linearno programiranje, statistika, statika in geodezija.. pogoste tudi tehnične ekspertize, na primer proračuni transformatorjev, turbin, električnih filtrov. Z-23 do leta 1968 edini računalnik namenjen raziskovanju in izobraževanju.' 'Zavod za Statistiko Univac 1004 II leta 1964, Splošna plovba Piran NCR 390 leta 1966..' 'Računalništvo se je v šestdesetih razvijalo tudi na (N)IJS (Železnikarjeva skupina) in na Fakulteti za elektrotehniko (Virant, Hodžar, Bremšak, Gyergyek, Leskovar, Gruden).'

>>

>>O nakupu IBM/360 v Železarni Jesenice in drugih pogodbah v Jugoslaviji V Železarni že sedaj uporabljamo klasične stroje firme IBM in bo nabava novega sistema izpopolnitev oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Prehod na katerikoli sistem druge firme bi zahteval dodatne stroške- Po skrbni analizi obstoječih sistemov različnih firm ter pri upoštevanju navedenih zahtev predlagamo sistem IBM 360/30' 'Do sedaj je v Jugoslaviji instaliranih že pet sistemov firme IBM in sicer: Zvezni statistični zavod v Beogradu ima IBM 705, JUGEL, Rudnik in topilnica svinca Trepča, TAM Maribor in Fabrika kablova Svelozarevo imajo sistem 1401. Pogodbo za nabavo sistema IBM/360 imata podpisano Crvena Zastava v Kragujevcu in DES v Ljubljani. Pred podpisom pogodbe za nabavo sistema IBM/360 so še naslednja podjetja in ustanove: Rade Končar Zagreb, Zvezni statistični zavod Beograd, JLA, Litostroj, Rog, Železnica, NB Beograd in drugi. Poleg modernih sistemov imamo v Jugoslaviji več klasičnih garnitur firme IBM različnih modelov'

>>Elektronski računalniki v svetu in pri nas 'Elektronski računalnik ena izmed najpomebnejših inovacij in računalništvo eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Vpliva na praktično vsa področja človeškega delovanja, znanostveno raziskovalno delo, matematika, statistika, arhiviranje, poslovno administracija, gospodarske analize in vsakovrsten inženering, medicino.. pa tudi družboslovne študije' 'V Jugoslaviji samo en velik računalnik IBM 705 pri Zveznem zavodu za Statistiko, pa še ta je danes 1967 že močno zastarel. V Sloveniji je elektronskih računalnikov morda 10, če vštejemo vsa že sklenjena naročila, ljudi ki so se vežbali v programiranju pa nimamo več kot 40' 'Univerza mora poskrbeti, da bodo ljudje zvedeli kje in kako jim računalniki lahko koristijo in da se bodo naučili kako jih uporabljati' 'Univerza je prve korake naredila pred 6 leti z Računskim centrom in nabavo Zuse Z-23. Izbira ni bila posrečena. Center je znaten del naporov posvetil pouku, četrtina časa na računalniku se izkoristi za delo s študenti.. razdeli se med fakultete in višje šole.. takoj je bilo vpeljano programiranje v učni načrt tehniške matematike in izurili so nekaj odličnih programerjev''Dobra polovica časa se porabi za raziskovalno delo, ostala četrtina pa za tehnične ekspertize za gospodarske organizacije' 'Pogosto sodelavci v centru probleme šele matemtično zapišejo in prevedejo v programski jeziku''Center organizira tečaje s praktičnimi vajami, tečaja za univerzitetne učitelje se udeležuje 30 sodelavcev vseh fakultet' 'Čimprejšnja nabava novega računalnika je nujna, Z-23 iztrošen, prepočasen, zastarel.. Dogovarja za sodelovanje z vsemi fakultetami univerze, IJS, Zavodom za zdravstveno varstvo s Klinično bolnišnico Ljubljana in drugimi. Izdelan predlog za IBM 360/44'NI REALIZIRANO'Predvidena kooperacija z Iskro in nabava CDC 3300, ki je še nekoliko večji, zaenkrat še ni prišlo do dogovora''V gospodarstvu bo kmalu še nekaj drugih elektronskih računalnikov.. IBM 360/30 na DES Ljubljana'

>>Strokovno posvetovanje in raziskave o uporabi računalnika Treba je predhodno izvršiti temeljite organizacijske predpriprave in šele potem nabaviti in instalirati mehanografska sredstva.. naše podjetje nima osnov za takojšnjouvedbo mehanografskih sredstev' 'Nabava luknjalnih in verificirnega stroja je nujnost da se lahko intenzivno vključijo v drug center za obdelavo podatkov in si pridobijo potrebnih praktičnih izkušenj''V železarni trenutno uporabljamo računalnik Zuse Z-23 na računskem centru'

>>DES ima največji računski sistem v SFRJ 'Z gosti iz Avstrije in predstavniki univerze otvorili nov sodobni računski center DES. Center sestavljajo naprave IBM 360, prvi večji sistem iz te serije v Jugoslaviji''Pionirsko delo naših strokovnjakov!' 'V kratkem se bo v Yu postavilo še 20 novih sistemov IBM.. dobavni rok 18mesecev''V DES so sistem dobili prej, saj je bil razstavljen na sejmu Sodobne elektronike v Ljubljani''Kadre so izšolali v IBM šoli v Radovljici in v Dunajskem centru za Evropo' 'Z DES že sodelujejo IJS, kemični inštitut Boris Kidrič in Ljubljanska univerza'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

>>Otvoritev Republiškega računskega centra 'Oktobra 1968 odprli no elektronski računski center katerega solastniki in soplačniki so Izvršni svet SRS, Iskra Kranj, Univerza v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko' 'Zdaj je v Iskrini tovarni elektronski naprav v Stegnah montirana začasna naprava, ki jo bodo kmalu zamenjali z drugo zmogljivejšo' 'V centru lahko opravljajo več zahtenih delovnih nalog hkrati, tako bo lahko omogočil enovito poslovanje šolstva, davčne službe, statistike ali drugih javnih in upravnih služb v republiki. Pravtako bo v oporo in pomoč znanstvenikom in strokovnjakom z inštitutov ali industrije.''Izšolali so strokovnjake, ki bodo upravljali z napravami in skrbeli za njihovo vzdrževanje' 'Takšni stroji, kot je ta, bodo upajmo, pomagali, da bodo v administraciji poslej poslovali hitreje in bolj kakovostno'

>>Marca letos tudi CDC 3300 'Želimo si, da bi časniki pomagali, da bi stroj še bolj prišel do izraza, da bi ga uporabili tudi tisti, ki zdaj skoraj ne vedo zanj' 'Razen ljubljanskega mestnega sveta in mariborske občinske skupščine se druge slovenske občine zanj skoraj ne zanimajo''Javne služne niso dovolj pripravljene, kataster je iz časa Marije Terezije' 'Razen Iskre in IJS se računalnika ne poslužuje nobena druga organizacija' 'Računalnik obdeluje tudi republiško statistiko' 'Računalnik je prilagojen za področja kot so obračun osebnega dohodka, kataster, register prebivalstva, materialno poslovanje podjetij, dokumentacija in vseh mogočih statistik, pregledov, diagramov' 'Marsikatero podjetje je pravi čas spoznalo prednosti računalnikov in so si kupili m anjše stroje, ki so jih namenili lastnim potrebam, tudi nekatere občinske skupščine, pri tem so pozabili, da majhen stroj rešuje majhne naloge. Da potrebuje za majhen stroj organizator/programer več časa, da pripravi podatke. Marsikje so na strokovnjake sploh pozabili in stroji niso izkoriščeni' 'Načrtujemo, da bi v različnih krajiih Slovenije pri naročnikih priklopili terminale preko katerih bi potrošniki centra posredovali podatke po telefonski liniji in bi nazaj prejemali obdelane podatke'

>>O sodelovanju z Iskro pri vzpostavitvi skupnega elektronskega centra 'V iskanju rešitev glede financiranja in same organizacije centra se je zavod SRS za statistiko povezal z združenim podjetjem Iskra, da bi našli rešitev ki bi zadovoljila republiški zavod za socialno zavarovanje, Iskro in pa zavod SRS za statistiko. V letu 1966 se rešitev, ki bi zadovoljila potencialne uporabnike, ni mogla najti.' 'Združeno podjetje Iskra je v 1967 sklenilo kooperacijsko pogodbo z ameriškim CDC za izdelavo posameznih delov za elektronske računske stroje. Istočasno je prišlo do sporazuma o zastopstvu in prodaji električnih računskih strojev za Jugoslavijo, ki jih CDC proizvaja. Zaradi kooperativnih odnosov lahko dobi Iskra stroje CDC pod ugodnejšimi pogoji. Tako se je pokazala možnost, da tudi republiška uprava oziroma tudi drugi uporabniki pridejo do modernejše tehnike. Ker je Iskra imela takšno možnost, se je obrnila na izvršni svet s predlogom za poslovno sodelovanje in sofinanciranje, pri čemer naj bi javna uprava bila tudi uporabnik stroja, ki ga bo »Iskra« nabavila. 'Izvršni svet je želel ugotoviti stanje na tem področju in je organiziral konec avgusta 1967 posvet s potencialnimi uporabniki elektronskih strojev. Treba je bilo ugotoviti, ali se z večjim strojem zadovolji večji krog uporabnikov ali pa je bolje, če ima vsak svojega. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da večji stroj lahko boljše zadovolji uporabnika kot pa manjši, predvsem zaradi znatno večjih zmogljivosti pomnilnikov in pa tudi hitrosti. Ker je Iskra nameravala nabaviti za sebe stroj CDC 3100, Univerza pa kot zelo močan uporabnik IMB 360/44, je bilo ugotovljeno, da bi stroj CDC 3300 lahko pokril potrebe vseh uporabnikov. Javna uprava bi tudi v varianti CDC 3100 lahko našla svoje mesto v kapacitetah stroja, vendar v omejenem okviru. S strojem CDC 3300 je rešitev boljša.. s potrebnimi priključnimi napravami. Stroj lahko krije potrebe javne uprave, znanstveno-raziskovalnega dela in nekaterih gospodarskih organizacij vrsto let.'

>>Elektronski računalniki v svetu in pri nas 'Elektronski računalnik ena izmed najpomebnejših inovacij in računalništvo eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Vpliva na praktično vsa področja človeškega delovanja, znanostveno raziskovalno delo, matematika, statistika, arhiviranje, poslovno administracija, gospodarske analize in vsakovrsten inženering, medicino.. pa tudi družboslovne študije' 'V Jugoslaviji samo en velik računalnik IBM 705 pri Zveznem zavodu za Statistiko, pa še ta je danes 1967 že močno zastarel. V Sloveniji je elektronskih računalnikov morda 10, če vštejemo vsa že sklenjena naročila, ljudi ki so se vežbali v programiranju pa nimamo več kot 40' 'Univerza mora poskrbeti, da bodo ljudje zvedeli kje in kako jim računalniki lahko koristijo in da se bodo naučili kako jih uporabljati' 'Univerza je prve korake naredila pred 6 leti z Računskim centrom in nabavo Zuse Z-23. Izbira ni bila posrečena. Center je znaten del naporov posvetil pouku, četrtina časa na računalniku se izkoristi za delo s študenti.. razdeli se med fakultete in višje šole.. takoj je bilo vpeljano programiranje v učni načrt tehniške matematike in izurili so nekaj odličnih programerjev''Dobra polovica časa se porabi za raziskovalno delo, ostala četrtina pa za tehnične ekspertize za gospodarske organizacije' 'Pogosto sodelavci v centru probleme šele matemtično zapišejo in prevedejo v programski jeziku''Center organizira tečaje s praktičnimi vajami, tečaja za univerzitetne učitelje se udeležuje 30 sodelavcev vseh fakultet' 'Čimprejšnja nabava novega računalnika je nujna, Z-23 iztrošen, prepočasen, zastarel.. Dogovarja za sodelovanje z vsemi fakultetami univerze, IJS, Zavodom za zdravstveno varstvo s Klinično bolnišnico Ljubljana in drugimi. Izdelan predlog za IBM 360/44'NI REALIZIRANO'Predvidena kooperacija z Iskro in nabava CDC 3300, ki je še nekoliko večji, zaenkrat še ni prišlo do dogovora''V gospodarstvu bo kmalu še nekaj drugih elektronskih računalnikov.. IBM 360/30 na DES Ljubljana'

>>Elektronski računski center Iskra, Otvoritev Oktober 1968 'V Iskrinem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP, ki bo deloval kot samostojna enota, so priprave začete že 1967 v zaključni fazi. Iskra nakup opreme financira skupaj s partnerji Republiškim izvršnim svetom in IJS z Univerzo v Ljubljani' 'Iskra je Oktobra 1966 sklenila kooperacijsko pogodbo s podjetjem CDC po kateri bo sprva izdelovala sestavne dele za njihove računalnike, kasneje pa tudi nekater končne izdelke. Iskra je pridobila zastopstvo za CDC v Jugoslaviji' 'Nakup dveh kompatibilnih računalnikov: Samostojen nakup CDC 2100, morda s sofinanciranjem Republiškega izvršnega sveta in nakup CDC 3300 obe enakovredni soudeležbi partnerjev''Kompatibilne periferne naprave: čitalnik kartic, papirnega traku, luknjalnih kartic in papirnega traku, printer in plotter, 4 enote magnetnih trakov in 2 enoti magnetnih diskov.' 'Iskra začasno namesti CDC 2100, kjer se bo izvajalo pripravljalno testiranje in se bodo šolali kadri za delo na večjem sistemu CDC 3300, ki bo dostavljen kasneje.'

>>Računalnik CDC 3300 in vse aktivnosti povezane z njegovim delovanjem 'Računalnik, ki je drugi največji v Sloveniji dela v dveh izmenah in je skoraj polno izkoriščen. Arhivski prostor postaja problem, RRC ima 2100 magnetnih trakov, prostora pa je samo še za kakih 1000'

>>Obdelava na RRC 'Pridobili tudi poseben prostor za programerje''Preglavice jim povzroča uvajanje novih verzij operacijskega sistema'

>>Oglas Zavod SRS za Statistiko za organizator/programer za pripravo in obdelavo podatkov v RRC

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Univerzitetni računalniški center 'Univerza v Ljubljani se že tradicionalno spopada z razbitostjo na različnih področjih. Na prostorsko rabitost univerze je vezana tudi razbitost njenih informacijskih sistemov.. značilni so manjši računalniki. RCU prevzema nehvaležen poskus združevanja pri čemer oblikovanje njegovega modela obremenjuje veliko število spremenljivk. Obstoječi center z računalnikoma IBM 1130 in CDC 3300 na IJS je bil zaradi naraščajočih potreb za pedagoške in znanstveno-raziskovalne namene premajhen. FE in FE sta tako neodvisno namesto terminalov dobili laboratorijsko računalniško opremo in sedaj delujeta kot posebna aktivna terminala v celotnem terminalskem sistemu univerze.' 'RRC je sklenil namestiti CDC 6400, ki je 15x močnejši.. najmočnejši partner centra je univerza, ki bo v njegovem okviru šolala kadre, skrbela za znanstveno-raziskovalno delo itd. Univerza bo imela dva avtonomna priključka na račuanlnik, ki lahko delata sočasno, odločili pa so se za vzpostavitev mreže terminalov na univerzi, ki bo omogočil večjemu številu fakultet, inštitutov, laboratorijev vključevanje v delo z računalnikom. Poleg tega lahko po ugodnejši ceni še dodatno nakupijo do 8 povezav. Tudi v Mariboru oblikujejo center, v katerem je en najpomembnejših partnerjev VEKŠ.. odločili so se za računalnik IBM 360/40.'PRIMER DELA FAGG.. O SISTEMU SAIDC IN RAZVOJU INDOK DEJAVNOSTI.

>>Elektronski računalnik IBM 1130 in program STRESS 'Na področju statike je med nabolj dognanimi in k sreči tudi dosegljivimi skupinami programov Structural Engineering System Solver (STRESS). Na novem stroju IBM 1130, ki ga uporablja računski center univerze v Ljubljani (IMFM), so ti programi izvedljivi za precej obsežne konstrukcije, do 125 vozlišč s šestimi obtežnimi slučaji v eni istočasni kombinaciji. STRESS je prirejen za naslednje konstrukcije: ravninska paličja, ravninske okvirje, branaste konstrukcije, prostorska predalčja in prostorski okvirji.'

>>Programi s področja gradbeništva v IMFM 'Od specialnih programov IBM so za računalnik IBM 1130 v IMFM na razpolago programi za račun fundiranja na pilotih, račun podpornih zidov, dimenzioniranje betonskih stebrov, račun plošč v stanovanjskih stavbah, vrednotenje vplivnic, račun prednapetih nosilcev in podobno. STRESS je dostopen vsem uporabnikom IBM 1130, vse kaže da bodo dobili tudi različico programa STRUDL za računanje konstrukcij. Za dinamične preiskave konstrukcij je bilo v sodelovanju gradbenega oddelka FAGG in IMFM izdelan poseben program.'

>>Kraigher obiskal računski center v Stengah 'Drugi največji računalnik v Jugoslaviji'

>>Poziv na sodelovanje v RRC - nakup CDC 6400 za zadovoljitev vseh deležnikov

>>CDC 6400 prihaja v RRC 'Sodelujejo Iskra, Izvršni odbor SRS, Univerza v Ljubljani in cela vrsta podjetij' 'Računalnik bo nameščen v novih prostorij RRC, ki jih gradijo v bližini IJS''Sredstva so prispevali še Združenje gozdogospodarskih podjetij, GP Obnova, Ljubljanske mlekarne, Republiška izobraževalna skupnost in drugi. Ti bodo imeli tudi možnost povezovanja na računalnik prek terminalov' 'Vodilo jih je spoznanje, da je upravičen edino nakup velikega računalnika, saj mali računalniki niso najbolj ekonomični''Uprabljal se bo tudi za Popis in register prebivalstva'

>>Nov računalnik CDC6400 v RRC

>>France Bremšak 'Na Inštitutu Jožef Stefan je od leta 1950 vodil razvojno in raziskovalno dejavnost oddelka za elektrotehniko. Posvetil se je predvsem razvoju instrumentov in naprav za meritve v jedrski fiziki in za regulacijo jedrskih reaktorjev. Vodil je tudi razvoj analognega računalnika, ki je bil v svetovnem merilu med zgodnejšimi tovrstnimi napravami. Ustanovil je Odsek za analogno tehniko in servomehanizme, ki se je kasneje preoblikoval v Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. V okviru tega odseka je od leta 1983 delovala skupina za avtomatiko, ki je v letu 1986 prerasla v samostojni Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije, danes Odsek za sisteme in vodenje.' 'Od leta 1963 je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani v okviru novoustanovljene študijske smeri avtomatika predaval teorijo regulacijskih sistemov in računalniške simulacije (en). Leta 1977 je postal redni profesor. Več let je bil predstojnik katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko. Na fakulteti je ustanovil Laboratorij za analogno-hibridno računanje in avtomatsko regulacije, ki ga je opremil z za tisti čas sodobnim analogno-hibridnim računalnikom (en). Naslednika tega laboratorija sta Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje in Laboratorij za avtonomne mobilne sisteme. Ukvarjal se je tudi z vodenjem oz. regulacijo dinamičnih procesov (en) ter njihovo računalniško simulacijo z analognimi, hibridnimi in digitalnimi računalniki. Velja za začetnika in pionirja računalniške simulacije v Sloveniji.'

>>Izstrelitev elektronsko vodene rakete v Celju 'Po izstrelitvi so obdelali veliko količino zbranih podatkov. Na pomoč so jim priskočili strokovnjaki FE in laboratorija za analogno in hibridno tehniko z računalnikom IBM 1130 in EAI 580.'

>>Mnenje britanskih strokovnjakov o RRC 'Koncept računalniške centrale z daljinskimi priključki, ki se v svetu vse bolj uveljavlja.. Do leta 1975 naj bi 50-60% nameščenih računalnikov uporabljalo obdelavo na daljavo. Racionalnost RRC kot so ga zasnovali domači strokovnjaki potrjuje tehnično ekonomska analiza ene največjih svetovalnih organizacij. Vlada naj nadaljuje s podporo centru in pospešuje pristop novih članov. Prihranek pri 15 partnerjih priključenih na osrednji računalnik je ogromen. Strokovnjaka na predlagata ustanavljanja novih podobnih centrov, naj pa podpira regionalne centre, ki se ustanavljajo zaradi potrebe in racionalizacije uporabe. Primer je novi center za avtomatsko obdelavo Maribor ustanovljen okrog ECM.' 'Univerza je pristopila že 1969, 1970 povečala delež v RRC, dala na razpolago prostore za novi center, in si tako pridobila dostop do velikega računalnika, kot jih imajo na univerzah drugje po svetu. Naša univerza bo za razliko od teh imela dobro definiran terminalni sistem.. Če bo ta uspešno realiziran se bo računalništvo na univerzi razvilo do te mere, da se bodo jasno pokazale lastne potrebe in možnosti. Pred kratkim univerza že naročila prve tri kartično printerske terminale, obstoječa računalnika IBM 1130 pa bosta pravtako priključena na sistem.' 'Strokovnjaki IJS so igrali odločilno vlogo pri formiranju koncepta RRC. Do sedaj so uporabljali zmogljivosti strojev, ki jih je IJS imel v last ali pollasti.. Z23, IBM 1130, dva procesna CDC 1700, CDC 3300 in hibridni sistem EAI 580.. uporabljali pa so tudi mnoge velike računalnike po svetu.' 'RRC terminalni sistem je zasnovan tako, da dopušča pasivne in aktivne povezave. Stroški za povezavo pasivnega terminala prek lastne linije do najbolj oddaljenega partnerja v Ljubljani niso veliki, so manjši kot strošek za kurirja, ki bi nosil podatke v centre in nazaj. Rentabilnost aktivnega terminala pa je manjša in je tako odvisna od potreb uporabnika. Dopušča lokalno obdelavo, vendar lahko prinaša dodatne težave zaradi razlik v programskih jezikih in razlik v komunikacijski opremi.'

>>Kritika Republiškega računskega centra in nakupa novega Cyber 72 'Strokovnjaka OECD ocenjujeta, da kljub temu, da so podjetja naletela na težave zaradi pomanjkanja prakse in znanja, so imela očitne uspehe in koristi na račun nakupa in uporabe računalnikov. Ocenjujeta da novi Cyber 72 ne bo izkoriščen, odločitev za nakup sloni predvsem na velikih potrebah IJS, skupne potrebe partnerjev pa so manjše. Uporabo terminalov uvajajo zato da se materialni stroški čimbolj razdelijo na več deležnikov.' 'Univerza, ki je odgovorna za delovanje računalnika, namerava razviti službo z močno orientacijo na software-u''Tudi univerza meni da jih je IJS nadigral'

>>Najsodobnejši računalnik Cyber 70 v RRC Ljubljana 'Republiški računski center v Ljubljani je član uporabniške skupine European Control Data Users Group in skupine VIM (6000) in ima zato na razpolago ogromno programov iz bibliotek in drugih uporabniških skupin.'

>>Cyber 72 podrobna analiza 'Največji računalnik v YU in v širšem vzhodnem območju Evrope. Smo sredi nekakšne eksplozije računalnikov, v SLO montiranih ali naročenih 130 računalnikov, tako da se približujemo najrazvitejšim, je pa še vedno marsikateri računalnik preslabo izkoriščen, ker ni izurjenih strokovnjakov''Novi center na Viču je zametek enotnega računalniškega omrežja, ki lahko služi za velika podjetja, inštitute, javno upravo, zdravstvo, šolstvo'

>>Predstavitev RRC in Cyber 72/24 'Ustanoviteljem SRS, Iskra in UniLj so se pridružili še Ljubljanske mlekarne, GP Obnova, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Izobraževalna skpunost SRS, Sklad Boria Kidriča in Klinična bolnišnica Ljubljana' 'Takšnih strojev je v Evropi kakšnih 50''Partnerjem je na razpolago kopica programov' 'Če je bil stegenjski zgolj velik računalnik, prevzem zdaj RRC nase skrb za širjenje nove miselnosti o uporabi računalnikov. Nosilci razvoja sodobnega sveta so tisti, ki obvladajo najsodobnejšo računalniško in drugo tehniko' 'Računalnik bo omogočal univerzi sistematično uvajanje pouka računalništva in pouka s pomočjo računalnika v vse vrste rednega študija''RRC bo pripravil tečaje za zdravnike, inženirje, znanstvenike, statistike, finančnike in druge.' 'Ponuja se možnost, da bi bili prek terminalov priključeni vsi zdravstveni domovi v državi'

>>Opis opreme in delovanja v RRC 'V GG Slovenj Gradec obdelava podatkov s povezavo na RRC prek terminal, dokler še nimamo računalnika bomo podatke tedensko nesli v RRC'

Zgodovina RRC-ja sega v leto 1968, ko je RRC začel delovati znotraj Instituta »Jožef Stefan«. RRC se je osnoval v okviru instituta kot Republiški računski center. V letu 1968 je bil kupljen prvi srednje velik računalnik CDC 3300 za tri ustanovitelje, pozneje pa se je z instalacijo zmogljivega računalniškega sistema CYBER 70 v letu 1972 sistem razširil in omogočal računalniške zmogljivosti za devet ustanoviteljev. V letu 1977 je bila kupljena nova naprava CYBER 172. Oba sistema sta zagotavljala skupne računalniške zmogljivosti za več kot 20 ustanoviteljev, z 32 daljinskimi priključki, kar je bilo v tistem času izjemen organizacijski in tehnološki uspeh. Sistem je veljal za enega večjih v Evropi in največjega na Balkanu.'

>>Ob prvi obletnici delovanja računalnika Cyber 72-24 v RRC 'RRC ustanovili 1968 Izvršni svet SRS, Iskra in Univerza v Ljubljani z inštituti. S skupnimi sredstvi namestili CDC 3300. Ustanovitelj prosili IJS naj upravlja z računalnikom, RRC pa je postal samostojna enota znotraj inštituta. Financirajo ga vsi partnerji. Zaradi hitrega porasta se je že v enem letu pokazalo, da bodo zmogljivosti premajhne, nadgrajevanje pa nesmotrno. Ker je sodelovanje uspešno so se partnerji odločili, da poskušajo pridobiti dodatne partnerje in s skupnimi sredstvi kupijo še večji računalnik, ki bo imel tudi večje možnosti za nadaljno razširitev. Pristopili Ljubljanske mlekarne, Gradbne podjetje Obnova, PZ Gozdnogospodarskih organizacij, kasneje pa še Izobraževalna skupnost SRS, Sklad Borisa Kidriča, Klinične bolnice v Ljubljani in Republiška skupnost za ceste. Skupaj kupili CDC Cyber 72-24.' 'Po enoletnem obratovanju že potrjuje daljnovidnost odločitve. Deluje v dveh izmenah, izkoriščenih pa je približno 80% zmogljivosti, ki so na volj v rednem obratovalnem času. Dnevno se obdela tudi do 1000 poslov. Priključenih že 14 kartično-printerskih terminalov, nekateri v oddaljenih krajih.. Kočevju, Zagrebu, Sarajevu, Novi Gorici ipd. Preko njih se obdela več kot polovica poslov. Še veliko možnosti za nadgrajevanje računalnika in povezovanje v računalniško mrežo Slovenije.' 'Naloga IJS, da skrbi za nemoteno delovanje, za razširitev obdelave, za vzgojo kadrov.. skupina za šolstvo organizira različne tečaje. V letih 72/73 tečaje zaključilo več kot 500 udeležencev. Ne manjka pa težav, ki so povezane z dejstvom, da je RRC bolj kot druge enote inštituta izpostavljen trgu.'

>>RRC in Cyber 72 'Nakup Cyber 72 je omogočil RRC, da se je prelevil v zametek ali jedro prihodnjega neogibnega enotnega ali sklenjenega računalniškega sistema v Sloveniji. V to smer gre tudi svetovni razvoj. Povezan je s terminali po celi državi in v načrtu povezava z nekaj točkami v Jugoslaviji, zveza z Zagrebom in Sarajevom že vzpostavljena' 'V letu 1973 67% izkoriščen, najkasneje konec 1974 bomo prešli na tri izmene.''Zmogljivosti računalnika rastejo hitreje kot njegova cena, obenem pa omogočajo večje nadgradnje, zato so nakupi velikih sistemov veliko bolj racionalni. Druga prednost je lažje programiranje v višjih jezikih in možnost uporabe programskih paketov, ki lahko rešujejo celovitejše probleme. Velik računalnik tudi lahko rešuje bolj kompleksne probleme. Tretja prednost je koncentracija in specializacija kadrov' 'Obris informacijskega sistema.. Nekaj večjih računalnikov povezanih s hitrimi linijami za prenos podatkov, znotraj tega pa je priključeno veliko majhnih računalnikov za dostop do zmogljivosti velikih računalnikov' 'V Sloveniji do Septembra 1972 87 pogojnih računalnikov.. potrebno bo natančno evidentirati zmogljivosti in ugotoviti skladnost sistemov' 'Kot terminale za Cyber ne uporabljamo samo CDC, temveč tudi IBM in HP sisteme'

>>Občin Vič-Rudnik sedežnajvečjega računalnika na Balkanu 'Računalnik je v le nekaj mesecih obdelal več podatkov kot vse dosedanje generacije znanstvenikov, statistikov, gospodarstvenikov v Sloveniji. V trenutku lahko opravi naloge, ki bi jih skupina znanstvenikov opravljala celo življenje. Na ta zelo zmogljiv računalnik pa se je mogoče priključiti tudi z daljinskimi priključki. Smiselno je, da o priključku razmišljajo lokalna podjteja, čeprav se vanj vključujejo iz vse države.'