Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije

0001
AERO
0002
Agis
0003
Agraria
0004
Agrotehnika
0005
Almira
0006
Alpetour
0007
Alpina
0008
Alples
0009
ARNES - Akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije
0010
Astra
0011
Atomski center Vinča
0012
Autocommerce
0013
Beti
0014
Biotehniška fakulteta
0015
Bolnišnica Franca Derganca
0016
Brest
0017
Celjske lekarne
0018
Chemo
0019
Cinkarna Celje
0020
Color
0021
Commerce
0022
CTK - Centralna tehniška knjižnica
0023
DBH - Dolenjska banka in hranilnica
0024
Dekorativna
0025
Delamaris
0026
Delo
0027
DEM - Dravske elektrarne Maribor
0028
DES - Distribucija energije Slovenija
0029
Dinos
0030
DMFA - Društvo matematikov, fizikov in astronomov
0031
Dom
0032
Donit
0033
Droga
0034
DZS - Državna založba Slovenije
0035
ECM - Ekonomski center Maribor
0036
EF - Ekonomska fakulteta
0037
EGM - Elektrogospodarstvo Maribor
0038
Ekonomski inštitut pravne fakultete
0039
Elan
0040
Elektrotehna
0041
Elektrotehna Delta
0042
Elektrotehniška fakulteta Split
0043
Eles
0044
Elkom - Združena elektrokovinska podjetja iz Maribora
0045
Elma
0046
EMI - Elektromontaža in inštalacije
0047
EMO - Tovarna emajlirane posode
0048
Emona
0049
Energoinvest
0050
Energoinvest Sarajevo
0051
ETA - Tovarna elektrotermičnih aparatov
0052
Etol
0053
FAGG - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
0054
FE - Fakulteta za elektrotehniko
0055
Filozofska fakulteta
0056
FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko
0057
FNT - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
0058
FRI - Fakulteta za računalništvo
0059
Fructal
0060
FS - Fakulteta za strojništvo
0061
FSPN - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
0062
Geodetski zavod SRS
0063
Geološki inštitut
0064
GG Bled - Gozdno gospodarstvo
0065
GG Novo mesto - Gozdno gospodarstvo
0066
Ginekološka klinika
0067
GLIN - Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje
0068
Gorenje
0069
Gorenjska predilnica
0070
Gorjanci
0071
Gospodarska zbornica SRS
0072
GP Obnova - Gradbeno podjetje
0073
Gradis
0074
Hidrometeorološki zavod SRS
0075
Hidromontaža
0076
Hmezad
0077
IB - Industrijski biro
0078
IBI - Industrija bombažnih izdelkov
0079
IBK - Inštitut Boris Kidrič
0080
IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko
0081
IBT - Investicijski biro Trbovlje
0082
IEVT - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko
0083
IJS - Inštitut Jožef Stefan
0084
IKN - Inštitut za klinično nevrofiziologijo
0085
Ilirija
0086
IMFM - Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko
0087
IMOS Ljubljana - Združena industrijska gradbena podjetja
0088
IMP - Industrijsko montažno podjetje
0089
IMP - Inštitut Mihajlo Pupin
0090
IMPOL - Industrija metalnih polizdelkov
0091
IMV - Industrija motornih vozil
0092
Induplati
0093
Inex Adria Aviopromet
0094
Informacijski center
0095
Ingrad
0096
Inštitut za biologijo
0097
Inštitut za kovinske konstrukcije
0098
Inštitut za sociologijo in filozofijo
0099
Integral
0100
Intereuropa
0101
Intertrade
0102
Intertrade IBM šolski center
0103
Intertrade Računski center
0104
Intertransport
0105
IRB - Inštitut Ruđer Bošković
0106
Iskra
0107
Iskra CAOP - Center za avtomatsko obdelavo podatkov
0108
Iskra Commerce
0109
Iskra Delta
0110
Iskra Elektromehanika
0111
Iskra Mikroelektronika
0112
Iskra Računalniki
0113
Iskra Široka potrošnja
0114
Iskra Telematika
0115
Iskra TEN - Tovarna elektronskih naprav
0116
Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
0117
Iskra ZZA - Zavod za avtomatizacijo
0118
Izobraževalna skupnost SRS
0119
IZUM - Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Maribor
0120
Izvršni svet SRS
0121
Javna skladišča Ljubljana
0122
Jeklotehna
0123
Jelovica
0124
JLA - Jugoslovanska ljudska armada
0125
Jugotekstil impex
0126
Jutranjka
0127
Kartonažna tovarna
0128
KBH Ljubljana - Kreditna banka in hranilnica
0129
KBH Maribor - Kreditna banka in hranilnica
0130
KBM - Kreditna banka Maribor
0131
Kemijski inštitut
0132
KK Žalec - Kmetijski kombinat
0133
KLI Logatec - Kombinat lesno predelovalne industrije
0134
Klinična bolnica v Ljubljani
0135
Klinični center Ljubljana
0136
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka
0137
Komet
0138
Kompas
0139
Komunalna banka
0140
Komunalno podjetje Celje
0141
Komunalno podjetje Ljubljana
0142
Konim
0143
Kontekstobus
0144
Konus
0145
Kopa
0146
Kovinoplastika
0147
Kovinotehna
0148
Krka
0149
KŽK Kranj - Kmetijsko živilski kombinat
0150
KZSZ Celje - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0151
KZSZ Kranj - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0152
KZSZ Ljubljana - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0153
KZSZ Maribor - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0154
Labod
0155
Lek
0156
Lesna
0157
Lesnina
0158
Lesonit
0159
LIP - Lesna industrija Bled
0160
Lisca
0161
Litostroj
0162
Ljubljanska banka
0163
Ljubljanska banka Črnomelj
0164
Ljubljanske mlekarne
0165
Ljubljanske občine
0166
Loka
0167
LTH - Loška tovarna hladilnikov
0168
Luka Koper
0169
Mariborska livarna
0170
Marles
0171
Matematični center SRS
0172
Meblo
0173
Mehanografski center
0174
Mehanotenika
0175
Mercator
0176
MERX
0177
Metalka
0178
Metalna
0179
Mikrohit
0180
Mikroračunalniški klub Abakus
0181
Mladinska knjiga
0182
Moj mikro
0183
MTT - Mariborska tekstilna tovarna
0184
Mura
0185
MZT - Ministrstvo za znanost in tehnologijo
0186
Narodna banka centrala Ljubljana
0187
NBS - Narodna banka Slovenije
0188
NIJS - Nuklearni inštitut Jožef Stefan
0189
Nivo
0190
Novoles
0191
Novoteks
0192
NUK - Narodna univerzitetna knjižnica
0193
Onkološki inštitut
0194
Onkološki inštitut
0195
Organizator
0196
Palace Hotel
0197
Papirnica Vevče
0198
Peko
0199
Perutnina
0200
Petrol
0201
Pionir
0202
Planika
0203
Pletenina
0204
Pletenine
0205
Polzela
0206
Pravna fakulteta
0207
Predilnica in tkalnica Tržič
0208
Predilnica Litija
0209
Prehrana
0210
Primat
0211
Primorje
0212
Prometni inštitut
0213
PTT Računski center - Pošta, telegraf in telefon
0214
Računalniški center Dobrina
0215
Računalniški center Univerze v Zagrebu
0216
Računski center Zagreb
0217
Radenska
0218
Rašica
0219
Razvojni center Celje
0220
RCU - Računalniški center Univerze v Ljubljani
0221
RCUM - Računalniški center Univerze v Mariboru
0222
REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat
0223
Republiška skupnost za ceste SRS
0224
Rog
0225
RRC - Republiški računski center
0226
RRC Stegne - Republiški računski center
0227
RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
0228
RSP - Republiški sekretariat za pravosodje
0229
RTV Ljubljana
0230
RTV Ljubljana - Radio televizija
0231
Rudarski šolski center Velenje
0232
Rudis
0233
RZS Ljubljana - Regionalna zdravstvena skupnost
0234
Sadje Zelenjava
0235
Salonit
0236
Saturnus
0237
Sava
0238
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
0239
SDK Celje - Služba družbenega knjigovodstva
0240
SDK centrala SRS - Služba družbenega knjigovodstva
0241
SDK Kočevje - Služba družbenega knjigovodstva
0242
SDK Koper - Služba družbenega knjigovodstva
0243
SDK Kranj - Služba družbenega knjigovodstva
0244
SDK Krško - Služba družbenega knjigovodstva
0245
SDK Ljubljana - Služba družbenega knjigovodstva
0246
SDK Maribor - Služba družbenega knjigovodstva
0247
SDK Murska Sobota - Služba družbenega knjigovodstva
0248
SDK Nova Gorica - Služba družbenega knjigovodstva
0249
SDK Novo mesto - Služba družbenega knjigovodstva
0250
SDK Postojna - Služba družbenega knjigovodstva
0251
SDK Ptuj - Služba družbenega knjigovodstva
0252
SDK Ravne na Koroškem - Služba družbenega knjigovodstva
0253
SDK Trbovlje - Služba družbenega knjigovodstva
0254
SDK Velenje - Služba družbenega knjigovodstva
0255
SGP Beton - Splošno gradbeno podjetje
0256
SGP Gorica - Splošno gradbeno podjetje
0257
SGP Gradbinec - Splošno gradbeno podjetje
0258
SGP Grosuplje - Splošno gradbeno podjetje
0259
SGP Konstruktor - Splošno gradbeno podjetje
0260
SGP Projekt - Splošno gradbeno podjetje
0261
SGP Slovenija ceste - Splošno gradbeno podjetje
0262
SGP Stavbenik - Splošno gradbeno podjetje
0263
Simplex
0264
Sklad Borisa Kidriča
0265
SKNE - Savezni komisija za nuklearnu energiju
0266
Skupščina mestne občine Ljubljana
0267
Skupščina občine Celje
0268
Skupščina občine Domžale
0269
Skupščina občine Jesenice
0270
Skupščina občine Koper
0271
Skupščina občine Kranj
0272
Skupščina občine Ljubljana
0273
Skupščina občine Maribor
0274
Skupščina občine Nova Gorica
0275
Skupščina občine Škofja Loka
0276
Skupščina občine Velenje
0277
Slovenija vino
0278
Slovenijales
0279
Slovenijales Spodnja Idrija
0280
Slovensko društvo Informatika
0281
Špedtrans
0282
SPIZ - Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
0283
Splošna bolnišnica Maribor
0284
Splošna plovba
0285
SSUP - Savezni sekretarijat za unutrašnje poslove
0286
Staninvest
0287
Stavbar
0288
Stol
0289
STT - Strojna tovarna Trbovlje
0290
Surovina
0291
Svila
0292
Svilanit
0293
TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
0294
Tanjug
0295
Tehniška fakulteta Maribor
0296
Tehniška šola Celje
0297
Tekstil
0298
Tekstilindus
0299
Termika
0300
TGA - Tovarna glinice in aluminija
0301
Titan
0302
TKI - Tovarna kemičnih izdelkov
0303
TKO Zreče - Tovarna kovanega orodja
0304
Tobačna tovarna
0305
Tomos - Tovarna motorjev Sežana
0306
Toper
0307
Tops
0308
Tovarna dušika Ruše
0309
Tovarna stikalnih naprav
0310
TVT Boris Kidrič - Tovarna vozil in toplotne tehnike
0311
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
0312
UNIAL
0313
Univerza v Ljubljani
0314
Univerza v Mariboru
0315
UNZ Koper - Uprava za notranje zadeve
0316
UNZ Kranj - Uprava za notranje zadeve
0317
UNZ Ljubljana - Uprava za notranje zadeve
0318
UNZ Maribor - Uprava za notranje zadeve
0319
Upravna enota mestne občine Ljubljana
0320
Upravna enota občine Moste-Polje
0321
UZZV Ljubljana - Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo
0322
VEKŠ - Visoka ekonomska komercialna šola
0323
Veriga
0324
Viator
0325
Visokošolsko računalniško središče v Mariboru
0326
Vodno gospodarstvo Maribor
0327
Vojnotehnični inštitut Kragujevac
0328
Vozila Gorica
0329
VŠOD - Visoka šola za organizacijo dela
0330
VTŠ - Višja tehniška šola
0331
Zavarovalnica Maribor
0332
Zavod SRS za družbeno planiranje
0333
Zavod za avtomatsko obdelavo podatkov Trnovo
0334
Zavod za napredek gospodarstva Celje
0335
Zavod za organizacijo in revizijo
0336
Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja
0337
Zavod za raziskave materiala in konstrukcij
0338
Zavod za šolstvo SRS
0339
Zavod za statistiko SRS
0340
Zavod za urbanizem
0341
Zdravilišče Radenci
0342
Zdravstveni dom Celje
0343
Združenje gozdnogospodarskih podjetij
0344
Železarna Jesenice
0345
Železarna Ravne
0346
Železarna Sisak
0347
Železarna Smederovo
0348
Železarna Štore
0349
Zlatorog
0350
ZOTKS - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije
0351
ŽTP - Železniško transportno podjetje
0352
Zvezni zavod za statistiko

Iskra Elektromehanika

Kupili / gostili:
1946 - POWERS-SAMAS neznan
1957 - POWERS-SAMAS neznan
1960 - SPERRY Rand UNIVAC 60
1970 - IBM 360/25
1977 - IBM 370/135
Imeli dostop do:
1957 - POWERS-SAMAS neznan pri Iskra Elektromehanika
1985 - 2x Delta 4785 pri Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
Povezane osebe:
Branislav Popovič
Milan Mekinda
Viri:
Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 2)

>>Strojna obdelava v Iskri 'Iskra ob ustanovitvi v dobrem položaju, saj je že takoj prevzela garnituro strojev Powers. Postopno uredili postopke za strojno obdelavo ustrezno možnostim strojev in njihovih kapacitet. Z njimi postopno začeli izvajati strojni obračun bruto zaslužkov, obračun plač, obračun material za knjigovodstvo proizvodnje, obračun izmeta in obračun razvojnih del. Perspektive razvoja podjetja zahtevajo tudi prenos ostalih glavnih postopkov na stroje, izpopolnitev in avtomatizacijo obstoječih in uvedbo novih postopkov, ki jih zaradi obilice primerov in številčnih podatkov ročno ne moremo opraviti zadovoljivo. Za prevzem teh nalog obstoječi stroji ne odgovarjajo, zato kupujemo nove moderne.. pripravljamo razširitev obdelav na obstoječih področjih, kot so bile zamišljene.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1955, letnik 1, številka 2)

>>Primerjava ročno-strojno 'Samo za grupiranje in zbiranje normativov bi ročno potrebovali približno 1200 ur, na novi garnituri Powers(naročena.. dobili 1957) le 65 ur.. Sortirka opravi delo 20-krat hitreje.. podobno pa je tudi razmerje pri drugih opravilih.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 5)

>>O podrobnostih materialnega poslovanja z novo garnituro Powers 'Kombinacija dokumenta z luknjano kartico je novost ne le v tovarni, temveč v naši državi sploh. V materialnem poslovanju imamo kartoteko planskih cen, ki je sestavljena iz luknjanih kartic in se vodi v predkalkulaciji. Kljub temu, da vsebuje kartoteka 16.000 kartic kolikor vrst materiala je v prometu izdela duplikate stroj avtomatično v pičlih treh urah. Prejemnica in oddajnica kakor tudi vsa ostala skladiščna dokumentacija je pravtako originalna kartica, ki se vedno izdaja v enem samem izvodu. Ta način razbremenjuje uslužbence v materialnem knjigovodstvu. Vsak mesec povprečno okrog 20-25 tisoč prejemov in oddaj materiala. To predstavlja pravtoliko računskih operacij, ki jih stroj za množenje opravi le v dveh izmenah.'

Jeseniški Železar 1957 006

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

Glas Gorenjske (07.05.1960, letnik 13, številka 54)

>> Študija za ustanovitev mehanografskega centra v Kranju 'Servis bi za več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti.. Podjetja, ki bi se odločila za sodelovanje, bi prispevala sredstva za nakup opreme. Podjetja imajo velike izdatke za opravljanje teh služb, hkrati pa so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.. še posebej manjša podjetja. Podoben mehanografski servis so zato že ustanovili v Ljubljani in Mariboru. Med 14 podjetji in ustanovami v Jugoslaviji s takim servisom, sta na Gorenjskem Iskra in Železarna Jesenice.'

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1970, letnik 9, številka 31)

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

Miha Bejek, Marjan Bradeško, Jernej Virant in Nikolaj Zimic: 20 let Fakultete za računalništvo in informatiko

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

Iskra (1970, letnik 9, številka 31)

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

Glas (06.06.1970, letnik 23, številka 43)

>>Nov elektronski računalnik IBM v Iskri

Iskra (12.12.1970, letnik 9, številka 45)

>>Vprašanje o enotnem centru za obdelavo podatkov v Iskri 'Iskra Elektromehanika IBM 360/25, ISKRA CAOP CDC 3300, Iskra Commerce pravtako isti CDC 3300 in IBM 360/30'

Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1955, letnik 1, številka 2)

>>Primerjava ročno-strojno 'Samo za grupiranje in zbiranje normativov bi ročno potrebovali približno 1200 ur, na novi garnituri Powers(naročena.. dobili 1957) le 65 ur.. Sortirka opravi delo 20-krat hitreje.. podobno pa je tudi razmerje pri drugih opravilih.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 5)

>>O podrobnostih materialnega poslovanja z novo garnituro Powers 'Kombinacija dokumenta z luknjano kartico je novost ne le v tovarni, temveč v naši državi sploh. V materialnem poslovanju imamo kartoteko planskih cen, ki je sestavljena iz luknjanih kartic in se vodi v predkalkulaciji. Kljub temu, da vsebuje kartoteka 16.000 kartic kolikor vrst materiala je v prometu izdela duplikate stroj avtomatično v pičlih treh urah. Prejemnica in oddajnica kakor tudi vsa ostala skladiščna dokumentacija je pravtako originalna kartica, ki se vedno izdaja v enem samem izvodu. Ta način razbremenjuje uslužbence v materialnem knjigovodstvu. Vsak mesec povprečno okrog 20-25 tisoč prejemov in oddaj materiala. To predstavlja pravtoliko računskih operacij, ki jih stroj za množenje opravi le v dveh izmenah.'