Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije

0001
AERO
0002
Agis
0003
Agraria
0004
Agrotehnika
0005
Almira
0006
Alpetour
0007
Alpina
0008
Alples
0009
ARNES - Akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije
0010
Astra
0011
Atomski center Vinča
0012
Autocommerce
0013
Beti
0014
Biotehniška fakulteta
0015
Bolnišnica Franca Derganca
0016
Brest
0017
Celjske lekarne
0018
Chemo
0019
Cinkarna Celje
0020
Color
0021
Commerce
0022
CTK - Centralna tehniška knjižnica
0023
DBH - Dolenjska banka in hranilnica
0024
Dekorativna
0025
Delamaris
0026
Delo
0027
DEM - Dravske elektrarne Maribor
0028
DES - Distribucija energije Slovenija
0029
DMFA - Društvo matematikov, fizikov in astronomov
0030
Dom
0031
Donit
0032
Droga
0033
DZS - Državna založba Slovenije
0034
ECM - Ekonomski center Maribor
0035
EF - Ekonomska fakulteta
0036
EGM - Elektrogospodarstvo Maribor
0037
Ekonomski inštitut pravne fakultete
0038
Elan
0039
Elektrotehna
0040
Elektrotehna Delta
0041
Elektrotehniška fakulteta Split
0042
Eles
0043
Elkom - Združena elektrokovinska podjetja iz Maribora
0044
Elma
0045
EMI - Elektromontaža in inštalacije
0046
EMO - Tovarna emajlirane posode
0047
Emona
0048
Energoinvest
0049
Energoinvest Sarajevo
0050
ETA - Tovarna elektrotermičnih aparatov
0051
Etol
0052
FAGG - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
0053
FE - Fakulteta za elektrotehniko
0054
Filozofska fakulteta
0055
FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko
0056
FNT - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
0057
FRI - Fakulteta za računalništvo
0058
Fructal
0059
FS - Fakulteta za strojništvo
0060
FSPN - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
0061
Geodetski zavod SRS
0062
Geološki inštitut
0063
GG Bled - Gozdno gospodarstvo
0064
GG Novo mesto - Gozdno gospodarstvo
0065
Ginekološka klinika
0066
GLIN - Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje
0067
Gorenje
0068
Gorenjska predilnica
0069
Gorjanci
0070
Gospodarska zbornica SRS
0071
GP Obnova - Gradbeno podjetje
0072
Gradis
0073
Hidrometeorološki zavod SRS
0074
Hidromontaža
0075
Hmezad
0076
IB - Industrijski biro
0077
IBI - Industrija bombažnih izdelkov
0078
IBK - Inštitut Boris Kidrič
0079
IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko
0080
IBT - Investicijski biro Trbovlje
0081
IEVT - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko
0082
IJS - Inštitut Jožef Stefan
0083
IKN - Inštitut za klinično nevrofiziologijo
0084
Ilirija
0085
IMFM - Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko
0086
IMOS Ljubljana - Združena industrijska gradbena podjetja
0087
IMP - Industrijsko montažno podjetje
0088
IMP - Inštitut Mihajlo Pupin
0089
IMPOL - Industrija metalnih polizdelkov
0090
IMV - Industrija motornih vozil
0091
Induplati
0092
Inex Adria Aviopromet
0093
Ingrad
0094
Inštitut za biologijo
0095
Inštitut za kovinske konstrukcije
0096
Inštitut za sociologijo in filozofijo
0097
Integral
0098
Intereuropa
0099
Intertrade
0100
Intertrade IBM šolski center
0101
Intertrade Računski center
0102
Intertransport
0103
IRB - Inštitut Ruđer Bošković
0104
Iskra
0105
Iskra CAOP - Center za avtomatsko obdelavo podatkov
0106
Iskra Commerce
0107
Iskra Delta
0108
Iskra Elektromehanika
0109
Iskra Mikroelektronika
0110
Iskra Računalniki
0111
Iskra Široka potrošnja
0112
Iskra Telematika
0113
Iskra TEN - Tovarna elektronskih naprav
0114
Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
0115
Iskra ZZA - Zavod za avtomatizacijo
0116
Izobraževalna skupnost SRS
0117
IZUM - Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Maribor
0118
Izvršni svet SRS
0119
Javna skladišča Ljubljana
0120
Jeklotehna
0121
Jelovica
0122
JLA - Jugoslovanska ljudska armada
0123
Jugotekstil impex
0124
Jutranjka
0125
Kartonažna tovarna
0126
KBH Ljubljana - Kreditna banka in hranilnica
0127
KBH Maribor - Kreditna banka in hranilnica
0128
KBM - Kreditna banka Maribor
0129
Kemijski inštitut
0130
KK Žalec - Kmetijski kombinat
0131
KLI Logatec - Kombinat lesno predelovalne industrije
0132
Klinična bolnica v Ljubljani
0133
Klinični center Ljubljana
0134
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka
0135
Komet
0136
Kompas
0137
Komunalna banka
0138
Komunalno podjetje Celje
0139
Komunalno podjetje Ljubljana
0140
Konim
0141
Kontekstobus
0142
Kopa
0143
Kovinoplastika
0144
Kovinotehna
0145
Krka
0146
KŽK Kranj - Kmetijsko živilski kombinat
0147
KZSZ Celje - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0148
KZSZ Kranj - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0149
KZSZ Ljubljana - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0150
KZSZ Maribor - Komunalni zavod za socialno zavarovanje
0151
Labod
0152
Lek
0153
Lesna
0154
Lesnina
0155
Lesonit
0156
LIP - Lesna industrija Bled
0157
Lisca
0158
Litostroj
0159
Ljubljanska banka
0160
Ljubljanska banka Črnomelj
0161
Ljubljanske mlekarne
0162
Ljubljanske občine
0163
Loka
0164
LTH - Loška tovarna hladilnikov
0165
Luka Koper
0166
Mariborska livarna
0167
Marles
0168
Matematični center SRS
0169
Meblo
0170
Mehanografski center
0171
Mehanotenika
0172
Mercator
0173
MERX
0174
Metalka
0175
Metalna
0176
Mikrohit
0177
Mikroračunalniški klub Abakus
0178
Mladinska knjiga
0179
MTT - Mariborska tekstilna tovarna
0180
Mura
0181
MZT - Ministrstvo za znanost in tehnologijo
0182
Narodna banka centrala Ljubljana
0183
NBS - Narodna banka Slovenije
0184
NIJS - Nuklearni inštitut Jožef Stefan
0185
Novoles
0186
Novoteks
0187
NUK - Narodna univerzitetna knjižnica
0188
Onkološki inštitut
0189
Onkološki inštitut
0190
Organizator
0191
Palace Hotel
0192
Papirnica Vevče
0193
Peko
0194
Perutnina
0195
Petrol
0196
Pionir
0197
Planika
0198
Pletenina
0199
Pletenine
0200
Polzela
0201
Pravna fakulteta
0202
Predilnica in tkalnica Tržič
0203
Predilnica Litija
0204
Prehrana
0205
Primat
0206
Primorje
0207
Prometni inštitut
0208
PTT Računski center - Pošta, telegraf in telefon
0209
Računalniški center Dobrina
0210
Računalniški center Univerze v Zagrebu
0211
Računski center Zagreb
0212
Radenska
0213
Rašica
0214
Razvojni center Celje
0215
RCU - Računalniški center Univerze v Ljubljani
0216
RCUM - Računalniški center Univerze v Mariboru
0217
REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat
0218
Republiška skupnost za ceste SRS
0219
Rog
0220
RRC - Republiški računski center
0221
RRC Stegne - Republiški računski center
0222
RSNZ - Republiški sekretariat za notranje zadeve
0223
RSP - Republiški sekretariat za pravosodje
0224
RTV Ljubljana
0225
RTV Ljubljana - Radio televizija
0226
Rudarski šolski center Velenje
0227
Rudis
0228
RZS Ljubljana - Regionalna zdravstvena skupnost
0229
Sadje Zelenjava
0230
Salonit
0231
Saturnus
0232
Sava
0233
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
0234
SDK Celje - Služba družbenega knjigovodstva
0235
SDK centrala Ljubljana - Služba družbenega knjigovodstva
0236
SDK Kočevje - Služba družbenega knjigovodstva
0237
SDK Koper - Služba družbenega knjigovodstva
0238
SDK Kranj - Služba družbenega knjigovodstva
0239
SDK Krško - Služba družbenega knjigovodstva
0240
SDK Maribor - Služba družbenega knjigovodstva
0241
SDK Murska Sobota - Služba družbenega knjigovodstva
0242
SDK Nova Gorica - Služba družbenega knjigovodstva
0243
SDK Novo mesto - Služba družbenega knjigovodstva
0244
SDK Postojna - Služba družbenega knjigovodstva
0245
SDK Ptuj - Služba družbenega knjigovodstva
0246
SDK Ravne na Koroškem - Služba družbenega knjigovodstva
0247
SDK Trbovlje - Služba družbenega knjigovodstva
0248
SDK Velenje - Služba družbenega knjigovodstva
0249
SGP Beton - Splošno gradbeno podjetje
0250
SGP Gorica - Splošno gradbeno podjetje
0251
SGP Gradbinec - Splošno gradbeno podjetje
0252
SGP Grosuplje - Splošno gradbeno podjetje
0253
SGP Konstruktor - Splošno gradbeno podjetje
0254
SGP Stavbenik - Splošno gradbeno podjetje
0255
Simplex
0256
Sklad Borisa Kidriča
0257
SKNE - Savezni komisija za nuklearnu energiju
0258
Skupščina mestne občine Ljubljana
0259
Skupščina občine Celje
0260
Skupščina občine Domžale
0261
Skupščina občine Jesenice
0262
Skupščina občine Koper
0263
Skupščina občine Kranj
0264
Skupščina občine Ljubljana
0265
Skupščina občine Maribor
0266
Skupščina občine Nova Gorica
0267
Skupščina občine Škofja Loka
0268
Skupščina občine Velenje
0269
Slovenija vino
0270
Slovenijales
0271
Slovenijales Spodnja Idrija
0272
Slovensko društvo Informatika
0273
Špedtrans
0274
SPIZ - Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
0275
Splošna bolnišnica Maribor
0276
Splošna plovba
0277
SSUP - Savezni sekretarijat za unutrašnje poslove
0278
Staninvest
0279
Stavbar
0280
Stol
0281
STT - Strojna tovarna Trbovlje
0282
Surovina
0283
Svila
0284
Svilanit
0285
TAM - Tovarna avtomobilov Maribor
0286
Tanjug
0287
Tehniška fakulteta Maribor
0288
Tehniška šola Celje
0289
Tekstil
0290
Tekstilindus
0291
Termika
0292
TGA - Tovarna glinice in aluminija
0293
Titan
0294
TKI - Tovarna kemičnih izdelkov
0295
TKO Zreče - Tovarna kovanega orodja
0296
Tobačna tovarna
0297
Tomos - Tovarna motorjev Sežana
0298
Toper
0299
Tops
0300
Tovarna dušika Ruše
0301
Tovarna stikalnih naprav
0302
TVT Boris Kidrič - Tovarna vozil in toplotne tehnike
0303
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
0304
UNIAL
0305
Univerza v Ljubljani
0306
Univerza v Mariboru
0307
UNZ Koper - Uprava za notranje zadeve
0308
UNZ Kranj - Uprava za notranje zadeve
0309
UNZ Ljubljana - Uprava za notranje zadeve
0310
UNZ Maribor - Uprava za notranje zadeve
0311
Upravna enota mestne občine Ljubljana
0312
Upravna enota občine Moste-Polje
0313
UZZV Ljubljana - Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo
0314
VEKŠ - Visoka ekonomska komercialna šola
0315
Veriga
0316
Viator
0317
Visokošolsko računalniško središče v Mariboru
0318
Vodno gospodarstvo Maribor
0319
Vojnotehnični inštitut Kragujevac
0320
Vozila Gorica
0321
VŠOD - Visoka šola za organizacijo dela
0322
VTŠ - Višja tehniška šola
0323
Zavarovalnica Maribor
0324
Zavod SRS za družbeno planiranje
0325
Zavod za avtomatsko obdelavo podatkov Trnovo
0326
Zavod za napredek gospodarstva Celje
0327
Zavod za organizacijo in revizijo
0328
Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja
0329
Zavod za raziskave materiala in konstrukcij
0330
Zavod za šolstvo SRS
0331
Zavod za statistiko SRS
0332
Zavod za urbanizem
0333
Zdravilišče Radenci
0334
Zdravstveni dom Celje
0335
Združenje gozdnogospodarskih podjetij
0336
Železarna Jesenice
0337
Železarna Ravne
0338
Železarna Sisak
0339
Železarna Smederovo
0340
Železarna Štore
0341
Zlatorog
0342
ZOTKS - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije
0343
ŽTP - Železniško transportno podjetje
0344
Zvezni zavod za statistiko

Iskra Elektromehanika

Kupili / gostili:
1946 - POWERS-SAMAS neznan
1957 - POWERS-SAMAS neznan
1960 - SPERRY Rand UNIVAC 60
1970 - IBM 360/25
1977 - IBM 370/135
Imeli dostop do:
1957 - POWERS-SAMAS neznan pri Iskra Elektromehanika
1985 - 2x Delta 4785 pri Iskra ZORIN - Zavod za organizacijo in informatiko
Povezane osebe:
Branislav Popovič
Milan Mekinda
Viri:
Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 2)

>>Strojna obdelava v Iskri 'Iskra ob ustanovitvi v dobrem položaju, saj je že takoj prevzela garnituro strojev Powers. Postopno uredili postopke za strojno obdelavo ustrezno možnostim strojev in njihovih kapacitet. Z njimi postopno začeli izvajati strojni obračun bruto zaslužkov, obračun plač, obračun material za knjigovodstvo proizvodnje, obračun izmeta in obračun razvojnih del. Perspektive razvoja podjetja zahtevajo tudi prenos ostalih glavnih postopkov na stroje, izpopolnitev in avtomatizacijo obstoječih in uvedbo novih postopkov, ki jih zaradi obilice primerov in številčnih podatkov ročno ne moremo opraviti zadovoljivo. Za prevzem teh nalog obstoječi stroji ne odgovarjajo, zato kupujemo nove moderne.. pripravljamo razširitev obdelav na obstoječih področjih, kot so bile zamišljene.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1955, letnik 1, številka 2)

>>Primerjava ročno-strojno 'Samo za grupiranje in zbiranje normativov bi ročno potrebovali približno 1200 ur, na novi garnituri Powers(naročena.. dobili 1957) le 65 ur.. Sortirka opravi delo 20-krat hitreje.. podobno pa je tudi razmerje pri drugih opravilih.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 5)

>>O podrobnostih materialnega poslovanja z novo garnituro Powers 'Kombinacija dokumenta z luknjano kartico je novost ne le v tovarni, temveč v naši državi sploh. V materialnem poslovanju imamo kartoteko planskih cen, ki je sestavljena iz luknjanih kartic in se vodi v predkalkulaciji. Kljub temu, da vsebuje kartoteka 16.000 kartic kolikor vrst materiala je v prometu izdela duplikate stroj avtomatično v pičlih treh urah. Prejemnica in oddajnica kakor tudi vsa ostala skladiščna dokumentacija je pravtako originalna kartica, ki se vedno izdaja v enem samem izvodu. Ta način razbremenjuje uslužbence v materialnem knjigovodstvu. Vsak mesec povprečno okrog 20-25 tisoč prejemov in oddaj materiala. To predstavlja pravtoliko računskih operacij, ki jih stroj za množenje opravi le v dveh izmenah.'

Jeseniški Železar 1957 006

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

Glas Gorenjske (07.05.1960, letnik 13, številka 54)

>> Študija za ustanovitev mehanografskega centra v Kranju 'Servis bi za več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti.. Podjetja, ki bi se odločila za sodelovanje, bi prispevala sredstva za nakup opreme. Podjetja imajo velike izdatke za opravljanje teh služb, hkrati pa so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.. še posebej manjša podjetja. Podoben mehanografski servis so zato že ustanovili v Ljubljani in Mariboru. Med 14 podjetji in ustanovami v Jugoslaviji s takim servisom, sta na Gorenjskem Iskra in Železarna Jesenice.'

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1970, letnik 9, številka 31)

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

Miha Bejek, Marjan Bradeško, Jernej Virant in Nikolaj Zimic: 20 let Fakultete za računalništvo in informatiko

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

Iskra (1970, letnik 9, številka 31)

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

Glas (06.06.1970, letnik 23, številka 43)

>>Nov elektronski računalnik IBM v Iskri

Iskra (12.12.1970, letnik 9, številka 45)

>>Vprašanje o enotnem centru za obdelavo podatkov v Iskri 'Iskra Elektromehanika IBM 360/25, ISKRA CAOP CDC 3300, Iskra Commerce pravtako isti CDC 3300 in IBM 360/30'

Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)

>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE

Iskra (1965, letnik 4, številka 2)

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

Iskra (1966, letnik 5, številka 20)

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 4)

>>Nova garnitura Powers v Iskri 'Stroji so postali nujen organizacijski pripomoček povsod kjer imajo opraviti z večjo količino podatkov. Če izvzamemo že preko 25 let staro garnituro Powers strojev, ki jo uporabljamo v Iskri danes, se sedaj tudi naše podjetje z novo moderno garnituro uvršča med prve uporabnike poleg TAM in Litostroj. Omogoča hitro ovrednotenje poslovne dokumentacije in hitro izdelavo vseh potrebnih obračunov, sumarnih pregledov, tabel za knjiženje. Nova garnitura je sestavljena iz luknjalnikov, opisovalca-interpretirke, stroja za množenje, sortirke, stroja za dupliciranje, primerjanje in razvrščanje, tabelirke in stroja za knjiženje.'

Iskra (1955, letnik 1, številka 2)

>>Primerjava ročno-strojno 'Samo za grupiranje in zbiranje normativov bi ročno potrebovali približno 1200 ur, na novi garnituri Powers(naročena.. dobili 1957) le 65 ur.. Sortirka opravi delo 20-krat hitreje.. podobno pa je tudi razmerje pri drugih opravilih.'

Iskra (1956, letnik 2, številka 3)

>>Uporaba strojev Powers in odločitev za nakup nove garniture 'Po izvršenem obračunu osnovnih dokumentov se obdelava glavnega dela stroškovne dokumentacije v Iskri izvaja s stroji Powers.. Remington Rand. Stroji izvajajo operacije sortiranja, tabeliranja in seštevanja po najraznovrstnejših kriterijih, potrebnih za obračun proizvodnje itd.. Ves strojni park je že močno iztrošen zato so se odločili za nakup nove garniture.'

Iskra (1957, letnik 3, številka 5)

>>O podrobnostih materialnega poslovanja z novo garnituro Powers 'Kombinacija dokumenta z luknjano kartico je novost ne le v tovarni, temveč v naši državi sploh. V materialnem poslovanju imamo kartoteko planskih cen, ki je sestavljena iz luknjanih kartic in se vodi v predkalkulaciji. Kljub temu, da vsebuje kartoteka 16.000 kartic kolikor vrst materiala je v prometu izdela duplikate stroj avtomatično v pičlih treh urah. Prejemnica in oddajnica kakor tudi vsa ostala skladiščna dokumentacija je pravtako originalna kartica, ki se vedno izdaja v enem samem izvodu. Ta način razbremenjuje uslužbence v materialnem knjigovodstvu. Vsak mesec povprečno okrog 20-25 tisoč prejemov in oddaj materiala. To predstavlja pravtoliko računskih operacij, ki jih stroj za množenje opravi le v dveh izmenah.'