Prvi računalniki v Sloveniji - gostujoče organizacije
Skupščina občine Celje
- Imeli dostop do:
-
1970 - IBM 360/20
pri KK Žalec - Kmetijski kombinat
1972 - IBM 370/135 pri Astra
1977 - IBM 370/135 pri Razvojni center Celje
1982 - IBM 4341 pri Razvojni center Celje
- Viri:
-
Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5)
>>Mehanografija Da ali Ne 'v Sloveniji je bilo do konca prvega polletja 1967 montiranih 30 garnitur, naročenih pa 20 novih. V Celju je tudi interes podjetij, ki so manjša od železarne zelo velik. Naročena je garnitura za Gorenje, za Zavod za napredek gospodarstva, ki bo obdeloval podatke za Toper Celje in Polzelo, resno pa mislijo na garnituro tudi v AERO Celje in v Kmetijskem kombinatu Žalec. Od železarn ima Železarna Jesenice že 11 let klasično garnituro, ki jo bo zamenjala z novo sistema 360. Železarna Zenica je nabavila garnituro že leta 1966 in že obdeluje celotni reprodukcijski material in surovine. Tudi Železarna Ravne je pričela z organizacijskimi pripravami.' 'Prejšnja oprema je bila že zelo zastarela ob nakupu.. zato je že sklenjena pogodba za dobavo nove sodobne garniture sistema 360, z večjimi kapacitetami in hitrostjo, ki bo dobavljena v letu 1969.'
Hmeljar (1969, letnik 23, številka 8)>>IBM360/20 za Kombinat Žalec
Delo (21.06.1970, letnik 12, številka 166)>> IBM center v kmetijskem kombinatu Žalec
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Hmeljar (1971, letnik 25, številka 2)>>Kupljen računalnik IBM 360/20
Hmeljar (1972, letnik 26, številka 4)>>Dosedanja obdelava podatkov na računalniku v KK Žalec 'Oddelek za obdelavo ustanovili 1967, do 1970 pa se je ta moral posluževati računalnikov drugih podjetij (EMO, Saturnus).. sedaj obdelujejo podatke na lastnem računalniku. Za potrebe Kombinata je bilo izdelanih 56 programov za različne obdelave. Opravljajo materialni obračun, fakturiranje, obračun osebnih dohodkov, evidenco in obračun osnovnih sredstev, personalno evidenco. Poleg običajnih obdelav smo v letu 1972 prvič dobili podatke, ki ne služijo samo evidenci, ampak tudi neposredno pomagajo posameznim službam pri delu.. na primer mesečna analiza prodaje po kupcih. Delo oddelka otežujejo spremembe v poslovanju, ki zahtevajo spremembo programov. Žal je med nami še vedno precej enot, ki podatke obdelujejo ročno.'
Novi tednik (26.10.1972, letnik 26, številka 43)>>Intervju s Slavkom Terčetom iz Zavoda za napredek gospodarstva Celje 'Zavod pripravlja tudi tečaje, izobraževanje.. trenutno se v Celjski regiji ukvarja z avtomatsko obdelavo podatkov 40 ljudi''Elektronske računalnike že imajo EMO+Kovinotehna, TKO Zreče in Železarna Štore; Zavod za napredek gospodarstva Celje+Toper in Polzela; Aero, Merx, Zavod za socialno zavarovanje, SDK Celje, KK Žalec, Gorenje in Lisca''Nekatere pa se že pripravljajo kot Skupščina občine Celje, Zdravstveni dom Celje, Etol, Žična, Tehnomercator, RCS Velenje, Tovarna usnja Šoštanj in drugi.' 'Razdrobljenost tudi na področju računalništva ne vodi nikamor. Velikega centra ne more kupiti ena sama delovna organizacija. Zato bi lahko skupno financirali takšenc enter, ki bi bil povezan še z republiškim centrom in bi zadostil potrebam vse regije. Zalostno bi bilo, če bi se občina Celje in Zdravstveni dom dokončno navezala na Astrin računalnik v Ljubljani.'
Hmeljar (januar 1976, letnik 30, številka 1)>>KK Žalec-Hmezad začetki obdelave podatkov 'Začeli smo 1966.. Podatke smo obdelovali na IBM klasičnih strojih 1.generacije pri EMO v Celju.' 'Z 1968 se delo v EMO oteži zaradi nesoglasiji, začnejo pogovore s šolo za organizacijo dela v Kranju, Litostrojem o nabavi IBM 360/30.. kasneje se odločijo za lasten IBM 360/20.' 'Da ne bi nepripravljeni dočakali prihoda računalnika, smo se s tovarno Saturnus v Ljubljani dogovorili, da nam odstopijo nočno izmeno njihovega računalnika IBM 360/20.'
Hmeljar (oktober 1981, letnik 35, številka 10)>> Zgodovina obdelave podatkov KK Žalec, kasneje Hmezad. '1966 je KK Žalec ustanovil mehanografski center. Podatke so obdelovali v tujih mehanografskih centrih (EMO Celje, SATURNUS Ljubljana!! Lasten IBM360/20 uvedli pred 10 leti Maja 1971. 1976 odkupili še en IBM 360/20 rabljen od Mure' '1979 dve možnosti: združitev z računalniškim centrom Dobrina kjer so imeli IBM 370/115 ali nabava lastnega novega. Odločili so se za nakup ISKRADATA C 18-20-inštaliran aprila 1979.'
Hmeljar (januar 1976, letnik 30, številka 1)>>10 let elektronskega računalniškega oddelka 'Začeli leta 1966 s tem da smo si izposodili luknjač in verificirko, podatke pa obdelovali v EMO Celje na IBM klasičnih strojih. Zaposleni niso želeli sprejeti dejstva, da na ročen način kmalu ne bomo več mogli slediti podatkom. Oddelek je takrat štel 3 člane, delo pa je potekalo v dveh in celo treh izmenah. Leta 1968 je kolektiv štel že 6 članov, vendar so trije organizatorji odšli, nastale pa so tudi težave z obdelavo v EMO. Začeli so se pogovori z VŠOD Kranj in Litostroj Ljubljana za nakup IBM 360/30, vendar zaradi oddaljenosti in visokih stroškov ni prišlo do realizacije. 1969 smo se odločili za nabavo lastnega IBM 360/20, da nebi nepripravljeni pričakali računalnika pa smo si zagotovili nočno izmeno v Saturnus Ljubljana na istem računalniku. Prenesli smo stare programe in pripravili nove. Maja 1970 je bil končno nameščen računalnik in stekle so prve obdelave. Kupili smo še diskovne enote kar je izrazito dvignilo nivo obdelave, čas potreben za obdelave pa se je skrajšal za polovico. V letu 1975 smo morali zaradi velikega števila obdelav uvesti tretjo izmeno, računalnik pa je bil obremenjen več kot 200%. Odločili smo se za nakup še enega rabljenega IBM 360/20. V SOZD Dobrina bo montiran računalnik IBM 370/115, ki bo imel še trikrat večjo hitrost obdelave in večji pomnilnik. V ta center se bomo vključili predvsem z obdelavami, ki zahtevajo večje zmogljivosti.. simulacije, marketing, mrežno planiranje, lnearni programi...'
Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160)>>Elektronski računalniki IBM podatki do 1970 'V Sloveniji 95 do konec leta 1970, v Srbiji 82, Hrvaši 78, Makedoniji 12, BIH 10, ČG 2' 'Skupno 95 z elektronskimi, klasičnimi ali velikimi garniturami, od tega 52 v Ljubljani, 7 v Mariboru, 6 v Celju, 4 v Škofji Loki, 3 v Ajdovščini, Kranju in Novi Gorici, 2 v Kopru in Novem Mestu, ter po 1 v Begunjah, Cerknici, Jesenicah, Kamniku, Kidričevem, Murski Soboti, Piranu, Ravnah na Koroškem, Sevnici, Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.' POPRAVKI>> ASTRA najem 370/135.. SLOVENIJALES+SIMPLEX 360/25 71/72 PODATKI IZ TEGA VIRA SO SE IZKAZALI ZA NE POVSEM ZANESLJIVE
Novi tednik (26.10.1972, letnik 26, številka 43)>>Intervju s Slavkom Terčetom iz Zavoda za napredek gospodarstva Celje 'Zavod pripravlja tudi tečaje, izobraževanje.. trenutno se v Celjski regiji ukvarja z avtomatsko obdelavo podatkov 40 ljudi''Elektronske računalnike že imajo EMO+Kovinotehna, TKO Zreče in Železarna Štore; Zavod za napredek gospodarstva Celje+Toper in Polzela; Aero, Merx, Zavod za socialno zavarovanje, SDK Celje, KK Žalec, Gorenje in Lisca''Nekatere pa se že pripravljajo kot Skupščina občine Celje, Zdravstveni dom Celje, Etol, Žična, Tehnomercator, RCS Velenje, Tovarna usnja Šoštanj in drugi.' 'Razdrobljenost tudi na področju računalništva ne vodi nikamor. Velikega centra ne more kupiti ena sama delovna organizacija. Zato bi lahko skupno financirali takšenc enter, ki bi bil povezan še z republiškim centrom in bi zadostil potrebam vse regije. Zalostno bi bilo, če bi se občina Celje in Zdravstveni dom dokončno navezala na Astrin računalnik v Ljubljani.'
Delo (30.10.1973, letnik 15, številka 296)>>Astra danes odprla računalniški center 'Že od leta 1971 obdelujejo podatke v drugih podjetjih, zdaj so najeli računalnik IBM 370/135''Prek inštituta za javno upravo so že lani dobili nalogo da za 33 slovenskih občin izračunava prispevek za starostno zavarovanje kmetov, dogovarjajo pa se še za druge naloge' ZATO PREDVIDEVAM, DA SO SISTEM ZAČELI UPORABLJATI ŽE 1972, CENTER PA URADNO ODPRLI 1973 pa še NAMESTO PREDVIDENEGA NAKUPA IBM 360/40 SO TOREJ NAJELI IBM 370/135!!
Delo (14.06.1977, letnik 19, številka 136)>>Staninvest 'Še vedno nima svojega računalnika, prosi že več let, spet dobili negativen odgovor, kljub priporočilom, obdelavo opravljajli v centru na Tobačni, sedaj v Astri'
Novi tednik (21.04.1977, letnik 31, številka 16)>>Nujnost skupnega centra v Celju 'Velika neusklajenost, nepovezanost in nesmotrnost računalniških sistemov je privedla do oblikovanja jasnejših usmeritev v državi' 'Zainteresirane organizacije na celjskem področju nameravajo pristopit k skupnemu računskemu centru in strniti strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti. Takšen pristop predstavlja začetek v razrvijanju smotrno povezanih informacijskih sistemov v občini, na območju in v Sloveniji' 'Računalniške sisteme imajo v Aero, Dobrina, Cinkarna, EMO, ITC(Kovinotehna), Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Razvojni center in Hmezad.. večina opreme je v najemu'
Delo (14.03.1980, letnik 22, številka 62)>>Celjski razvojni center se uveljavlja 'Vložil v razvoj, tudi nov računalnik in računalniško grafiko' >>Nezadostne računalniške zmogljivosti v bankah
Delo (20.01.1983, letnik 25, številka 15)>>Partnerji Družbeni računalniški center Celje 'Aero, Konus Slovenske Konjice, Etol, Zdravstveni center, občinska skupščina, Razvojni center Celje in drugi. Povezani z več kot 50 terminali. V centru so lani sami kupili in usposobili opremo IBM 4341.'
Delo (08.12.1982, letnik 24, številka 284)>>Razvojni center Celje uvedel računalniško poslovanje na Geodetsku upravi Celje in Laško
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (24.12.1981, letnik 35, številka 51)>>O računalništvu in Družbenem računalniškem centru Celje 'Jugoslavija je na področju računalništva do Evrope približno v takem razmerju kot je bila Evropa v šestdesetih do ZDA. Leta 1978 v Zahodni Nemčiji 650 računalnikov na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa jih je okrog 150. ' 'Razvojni center Celje skupaj s številnimi organizacijami oblikujejo informacijski sistem na širšem celjskem območju. Razvojni center ima ambicije tudi pri uvajanju procesnega računalništva v regiji. Družbeni računalniški center so v Celju ustanovili leta 1978 s podjetji kot so Aero, Konus, Ingrad in drugi. Organizirani so po zgledu RRC v Ljubljani, dolgoročno nudijo storitve za potrebe članic, skbijo za strojno in programsko opremo, izobraževanje in izmenjavo znanja. Za svoj koncept delovanja so sprejeli distribuirano računalništvo, ki ga bo uresničevala s postopnim računalniške mreže in večjim številom enakih računalnikov na različnih lokacijah, glede na število članic, komunikacijsko omrežje in povečevanje potrebe. Proste zmogljivosti lahko center nudi drugim zainteresiranim. Z računalnikom centra je že mogoče vzpostaviti povezavo z banko v Beogradu.'
Delo (28.01.1978, letnik 20, številka 22)>>V novi zgradbi Razvojnega centra Celje odprli računski center 'S tem uresničujejo eno od nalog družbenega dogovora o skupnem razvoju informatike in računalništva, ki so ga podpisali pred dvema letoma. V skupnost Družbeni računski center so se združili Aero, Ingrad, Nivo, Toper, občinska skupščina, zdravstveni center in zdravstvena skupnost.'
Delo (20.01.1983, letnik 25, številka 15)>>Partnerji Družbeni računalniški center Celje 'Aero, Konus Slovenske Konjice, Etol, Zdravstveni center, občinska skupščina, Razvojni center Celje in drugi. Povezani z več kot 50 terminali. V centru so lani sami kupili in usposobili opremo IBM 4341.'
Naš čas (13.05.1982, letnik 18, številka 19)>>Nova oprema v Družbeni center Celje 'Levji delež za novo opremo je primaknil ETOL, ostalo pa članice. Zmogljivosti povečali za več kot osemkrat. Sledijo konceptu distribuirane obdelave s postopnim povečevanjem zmogljivosti glede na potrebe. Zmogljivosti so tako optimalno izkoriščene, obratovanje ekonomično.' GRE ZA NOV IBM 4341.