Zbirka Računalniškega muzeja

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>Janez Grad: Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU

>>Izstrelitev elektronsko vodene rakete v Celju 'Po izstrelitvi so obdelali veliko količino zbranih podatkov. Na pomoč so jim priskočili strokovnjaki FE in laboratorija za analogno in hibridno tehniko z računalnikom IBM 1130 in EAI 580.'

>>France Bremšak 'Na Inštitutu Jožef Stefan je od leta 1950 vodil razvojno in raziskovalno dejavnost oddelka za elektrotehniko. Posvetil se je predvsem razvoju instrumentov in naprav za meritve v jedrski fiziki in za regulacijo jedrskih reaktorjev. Vodil je tudi razvoj analognega računalnika, ki je bil v svetovnem merilu med zgodnejšimi tovrstnimi napravami. Ustanovil je Odsek za analogno tehniko in servomehanizme, ki se je kasneje preoblikoval v Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. V okviru tega odseka je od leta 1983 delovala skupina za avtomatiko, ki je v letu 1986 prerasla v samostojni Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije, danes Odsek za sisteme in vodenje.' 'Od leta 1963 je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani v okviru novoustanovljene študijske smeri avtomatika predaval teorijo regulacijskih sistemov in računalniške simulacije (en). Leta 1977 je postal redni profesor. Več let je bil predstojnik katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko. Na fakulteti je ustanovil Laboratorij za analogno-hibridno računanje in avtomatsko regulacije, ki ga je opremil z za tisti čas sodobnim analogno-hibridnim računalnikom (en). Naslednika tega laboratorija sta Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje in Laboratorij za avtonomne mobilne sisteme. Ukvarjal se je tudi z vodenjem oz. regulacijo dinamičnih procesov (en) ter njihovo računalniško simulacijo z analognimi, hibridnimi in digitalnimi računalniki. Velja za začetnika in pionirja računalniške simulacije v Sloveniji.'

>>Izstrelitev elektronsko vodene rakete v Celju 'Po izstrelitvi so obdelali veliko količino zbranih podatkov. Na pomoč so jim priskočili strokovnjaki FE in laboratorija za analogno in hibridno tehniko z računalnikom IBM 1130 in EAI 580.'

>>Mnenje britanskih strokovnjakov o RRC 'Koncept računalniške centrale z daljinskimi priključki, ki se v svetu vse bolj uveljavlja.. Do leta 1975 naj bi 50-60% nameščenih računalnikov uporabljalo obdelavo na daljavo. Racionalnost RRC kot so ga zasnovali domači strokovnjaki potrjuje tehnično ekonomska analiza ene največjih svetovalnih organizacij. Vlada naj nadaljuje s podporo centru in pospešuje pristop novih članov. Prihranek pri 15 partnerjih priključenih na osrednji računalnik je ogromen. Strokovnjaka na predlagata ustanavljanja novih podobnih centrov, naj pa podpira regionalne centre, ki se ustanavljajo zaradi potrebe in racionalizacije uporabe. Primer je novi center za avtomatsko obdelavo Maribor ustanovljen okrog ECM.' 'Univerza je pristopila že 1969, 1970 povečala delež v RRC, dala na razpolago prostore za novi center, in si tako pridobila dostop do velikega računalnika, kot jih imajo na univerzah drugje po svetu. Naša univerza bo za razliko od teh imela dobro definiran terminalni sistem.. Če bo ta uspešno realiziran se bo računalništvo na univerzi razvilo do te mere, da se bodo jasno pokazale lastne potrebe in možnosti. Pred kratkim univerza že naročila prve tri kartično printerske terminale, obstoječa računalnika IBM 1130 pa bosta pravtako priključena na sistem.' 'Strokovnjaki IJS so igrali odločilno vlogo pri formiranju koncepta RRC. Do sedaj so uporabljali zmogljivosti strojev, ki jih je IJS imel v last ali pollasti.. Z23, IBM 1130, dva procesna CDC 1700, CDC 3300 in hibridni sistem EAI 580.. uporabljali pa so tudi mnoge velike računalnike po svetu.' 'RRC terminalni sistem je zasnovan tako, da dopušča pasivne in aktivne povezave. Stroški za povezavo pasivnega terminala prek lastne linije do najbolj oddaljenega partnerja v Ljubljani niso veliki, so manjši kot strošek za kurirja, ki bi nosil podatke v centre in nazaj. Rentabilnost aktivnega terminala pa je manjša in je tako odvisna od potreb uporabnika. Dopušča lokalno obdelavo, vendar lahko prinaša dodatne težave zaradi razlik v programskih jezikih in razlik v komunikacijski opremi.'

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Centrale..

>>Računalniška zveza Ljubljana-Ženeva po telefonu 'Na FE že nekaj dni teče prikaz povezave dveh računalnikov na mednarodni razdalji. Manjši računalnik na Univerzi v Ljubljani PDP 11/40 je povezan z računalnikom DEC 10 v Ženevi in interaktivno komunicirata. Organizirali Univerzitetni računski center, Elektrotehna in predstavniki DEC''Uni Lj se pripravlja na vzpostavitev lastnega računalniškega sistema.. DEC 10 v ožjem izboru kandidatov'

>>Mehanografija IBM v Železarni Jesenice 'Ni področja obdelave podatkov kjer se takšni stroji nebi uspešno uveljavili. Potrebe podjetij in drugih organizacij so različne. Nikakor to niso samo knjigovodski stroji, knjigovodski podatki so ob dobri organizaciji le stranski proizvod. Pričakovati je da se bodo ti stroji uporabljali na področju priprave dela, tehnične evidence, komercialne službe, personalne evidence ipd. Z njimi želimo vsem oddelkom nuditi pravošasne in zanesljive podatke. Uvedba zahteva doseldno pripravo pri organizaciji.. Potrebno je urediti šifrante za stroškovna mesta in vrste, za material v skladišču, izdelke, polizdelke, osnovna sredstva.. Potrebno izučuiti tehnika, ki bo vzdrževal stroje in operaterje, ki so na praksi v podjetjih kjer že imajo te stroje. Garnitura pride v Železarno Jesenice letos poleti..' 'V industriji imajo lastne garniture Titovi zavodi Litostroj, TAM Maribor in Iskra Kranj v Sloveniji.. pa Fabrika Kablova Svetozarevo v Srbiji. Železarna Jesenice je kot prva iz železarstva uvidela potrebo po strojih in je pionir. Resne interese za nabavo teh strojev pa ima še več tovarn v Jugoslaviji.' 'Prvi poskusi strojne obdelave podatkov že v stari Jugoslaviji.. obdelave v Beogradu statističnega značaja.. industrijska evidenca se je pričela po vojni.. v večjem obsegu luknjane kartice uporabljene pri popisu prebivalstva leta 1948.. zmanjšane garniture so Statistični zavodi obdržali še po popisu in opravljajo na njih pretežni del statistične službe. Tudi Narodne banke po republikah imajo te stroje, ki pa so do danes izkoriščeni le za razne evidence, dočim na področje bančne operative (plačilni promet) še niso prodrli, dasiravno v inozemstvu že dalj časa opravljajo izključno vse bančne posle s temi stroji.' OPIS RAZVOJA, SESTAVE IN DELOVANJA KLASIČNIH IBM GARNITUR

>> Študija za ustanovitev mehanografskega centra v Kranju 'Servis bi za več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti.. Podjetja, ki bi se odločila za sodelovanje, bi prispevala sredstva za nakup opreme. Podjetja imajo velike izdatke za opravljanje teh služb, hkrati pa so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.. še posebej manjša podjetja. Podoben mehanografski servis so zato že ustanovili v Ljubljani in Mariboru. Med 14 podjetji in ustanovami v Jugoslaviji s takim servisom, sta na Gorenjskem Iskra in Železarna Jesenice.'

>>Racionalnost mehanografije v Iskri 'Primerjava mehaniziranega in ročnega knjigovodstva pokaže da je število zaposlenih v materialnem knjigovodstvu v razmerju 1:2,4 v prid enote, ki je popolnoma mehanizirana. Primer obračuna osebnih dohodkov pokaže, da je avtomatična obdelava na stroju UNIVAC v Elektromehaniki veliko bolj učinkovita in natančna. S tem ko je opravljen materialni obračun skladišča in obračun osebnih dohodkov je obenem že na razpolago prečiščena dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnje, ki bi sicer na ročni način vzel ogromno časa. Ista dokumentacija služi tudi za izdelavo statističnih tabel. Za takšno ročno delo bi potrebovali vsaj 7 zaposlenih, medtem ko zdaj delo opravita 2 osebi.' 'Mehanografska sredstva-Powers Samas-so bila v Elektromehaniki angažirana že od leta 1946, vendar še zdaleč ni dosežen optimum. Pri strojni obdelavi izbiramo tako rešitev, ki nudi čim večjo preglednost in daje najboljši rezultat. Medtem ko se napake pri ročni obdelavi kopičijo, se v postopkih strojne obdelave odkrivajo in izločujejo. Stroji obsežno delo opravijo v relativno kratkem času, pri ročnem pa pogosto zahteva nadurno delo.' 'Na primeru planske kalkulacije vidimo, da so te stare po več let in služba ni v stanju izdelati kalkulacije niti enkrat v letu, čeprav je zaposlenih 29 oseb. Pričakovati je, da bi se število zaposlenih znižalo ob uvedbi mehanografije, vendar tudi če se ne bi, bi isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in solidno, kvalitetno in ažurno, česar pa sedaj ni. Mnoga tuja podjetja so že klasične garniture uporabljala 60% za planiranje in 40% za ostalo. Obračuni vseh vrst so pri sodobni poslovni organizaciji le stranski prozvod mehanografskih centrov, kajti poudarek in pomembnost je na preciznem planiranju in programiranju proizvodnje.'

>>Elektronska obdelava podatkov v Iskri 'Iskra veljala ze eno bolje organiziranih podjetij v državi. Določena prednost prav v uporabi strojne obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956 in še danes deluje v eni izmed tovarn, čeprav sodi med muzejske eksponate. Nato zamenjana z novejšo istega proizvajalca, vendar še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 elektronska sortirka in elektronski računski stroj UNIVAC 60.. ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost in programiranje, kar je močno vplivalo na kvaliteto obdelave. Vse te naprave so bile klasične.. mehanografske in z njimi ni mogoče doseči učinkov, ki jih lahko nudi sodobna elektronska obdelava. Leta 1966 smo na istem nivoju kot leta 1960, medtem ko je v svetu prišlo do revolucije z elektronskimi računalniki. Iskra je zaostala celo v jugoslovanskem merilu, čeprav je Jugoslavija med zadnjimi v Evropi.. imamo 2 elektronska računalnika na milijon prebivalcev.. Avstrija 15, Italija 18, Švica 43, ZDA 115. Leta 1963 sklenjena pogodba za tri manjše naprave, vendar nakup zaradi finančne stiske ni bil realiziran ter prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave. Pet letno zamudo pa moramo zdaj nadoknaditi, ker je avtomatska obdelava podatkov sedaj še bolj pomembna. Odločiti bi se morali za večjo elektronsko napravo. Pričakovati je, da se bodo tudi pri nas razmere v naslednjih letih korenito spremenile. Dozorelo je zavedanje, da je uvajanje elektronskih naprav nujnost.'

>>Elektronski računski center v Elektromehaniki

>>FE 'Na Oddelek za šibki tok je po letu 1960 tedanja Iskra Kranj pripeljala v laboratorij star računalnik podjetja Univac(Univac 60/120, ki so ga imeli v Iskri) in za tedanji čas ne tako star češki relejski računalnik Aritma, da bi se naučili prenašanja relejskih rešitev v logične elektronske rešitve.'

>>Sejem tehnike v Beogradu 'Zlasti je vzbujal zanimanje elektronski računalnik Zuse Z23, o katerem pišemo podrobneje in ga bomo v kooperaciji s tujo firmo izdelovali v Iskri.' >>Elektronski računalnik ZUSE Z-23 'V zadnjem desetletju so se po svetu zelo razmnožili elektronski računalniki. V naprednih državah jih uporabljajo ne samo v znanstveno raziskovalne namene ampak tudi v industriji za optimizacijo proizvodnega procesa.''Tudi v naši državi že marsikje uporabljamo elektronske računalnike. Po približni oceni v Sloveniji vsaj v 30 tovarnah. Nekaj naših institucij ima na posodo tuje elektronske računalnike, za katere plačujejo najemnino.'V 30ih TOVARNAH ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI??? PONOVLJEN NEPRAVILEN PODATEK IZ SZTR/01 DO JUNIJA 1960 JE BIL EDINI ELEKTRONSKI IBM705 V BEOGRADU! IN V LETU 1961 NAJ BI BILO ŠELE 25 RAČUNSKIH STROJEV V CELOTNI JUGOSLAVIJI. 'Razvijanje takega elektronskega računalnika na lastno roko bi bila predraga in preveč zamudna stvar, zato je Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju s podjetjem Zuse. Izdelovali naj bi 30% delov v zameno pa dobili ekvivalentno vrednost kompletnih računalnikov Z-23.' 'Računalnik deluje po na slednjem načelu: V teleprinter zapišemo celotno računsko nalogo. Poseben mehanizem prepiše to nalogo v jeziku računalnika na preluknjan trak ali kartico, od koder se podatki v oblaki električnih impulzov prenašajo na magnetni boben. Boben je dejansko ogromen spomin stroja, ki zabeleži celotno nalogo z vsemi variantami. Računalnik nato sam kliče in izvršuje posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko nazadnje pride ukaz iz bobna — spomina, stroj avtomatično vtisne rezultate na pisalni stroj. Med računanjem opazujemo potek na komandni mizi, ki signalizira morebitne napake. Hkrati mu lahko postavimo nalogo z 80 neznankami.' 'Ima 2.300 tranzistorejv in 6.700 diod in je torej docela tranzistoriziran. Njegov spomin obsega 90.112 decimalk. Prednost stroja nasproti drugim računalnikom so velike — na primer zavzema občutno manjši prostor, deluje ob majhni potrošnji električne energije (3-fazni tok — celotna poraba 2 KW) in ne potrebuje posebnih hladilnih naprav.'

SPISEK PODJETIJ, KI NAJ BI V LJ IMELA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK JE ZELO VPRAŠLJIV IN SE NE DA NANJ ZANAŠATI. ZVENI MORDA BOLJ KOT SEZNAM PODJETIJ, KI SO UPORABLJALA ELEKTRONSKI RAČUNALNIK KJE DRUGJE, ALI PA SO IMELA ŽE NAROČENEGA, NE PA TISTA, KI SO GA ŽE IMELA.. >>Ljubljana takoj za Beogradom po opremljenosti z računalniki 'V Jugoslaviji 1967 samo 98 elektronskih računalnikov, 1968 pa 122, v prvi polovici 1969 pa 137' 'Ljubljana je z 24 takoj za Beogradom 38 in pred Zagrebom 20' 'Srbija 51, Slo 39, HR 34, BIH 6, Mak 5, ČG 2' 'Podjetja v Ljubljani: Emona=Prehrana??, DES, DOM??, Elektro, Iskra=Zavod za avtomatizacijo??, KBH Ljubljana, Lesnina??, Litostroj, Metalka, IJS??, Pletenina, RSNZ??nemogoče, RTV Ljubljana, Sadje-Zelenjava=Emona??, Saturnus, Slovenijales, SDK, Termika, Tobačna tovarna, Zavod za statistiko??nemogoče, Železniško transportno podjetje' OČITNO NAVAJA PODJETJA, KI SO UPORABNIKI, TO NE POMENI, DA SO IMELI LASTEN RAČUNALNIK!!!

>>O posameznih fakultetah, oddelkih, enotah...

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Računski center 'Stroj Zuse Z-23, ki bo razstavljen v Iskrinem centru želi Računski center izkoristiti za pripravo na bodoče delo z lastnim strojem in popularizacijo dela z računskimi stroji.' 'Center bo organiziral predavanja, krožke, svetovanja in poziva k predložitvi problemov, ki naj se rešijo s strojem.'

>>Na IJS prvi tečaj za praktično uporabo Zuse Z-23 'Na tečaju se bo usposobilo 75 strokovnjakov iz raznih panog našega gospodarstva. V Iskri se pripravljajo na proizvodnjo računalnikov tega tipa. Izdelavo prvega je pričakovati prihodnjo jesen.'

>>ZUSE Z-23 poskusno obratuje v Ljubljani 'Oktobra se je predstavil na mednarodni razstavi elektronike v Ljubljani. Ni prepričal, da je sposobnejši kot živa svetovalka v turistuičnem uradu. Zdaj je postavljen v zgradbi Metalurškega inštituta v Ljubljani. Zaenkrat na poskusnem obratovanju, morda ostane pri nas.''Računalnik je uporaben za inženirje, tehnologe, ekonomiste, gospodarstvenike.. Primeren na primer za linearno programiranje s katerim se lahko ocenjuje uspešnost in ekonomičnost različnih možnosti pri gospodarskih, tehnoloških in podobnih postopkih in se najde zanje optimalne pogoje.'

>>Potek dela z elektronskim računalnikom v Računskem centru 'Že nekaj mesecev v obratovanju Zuse Z23. Mehanizacija in avtomatizacija nista omejeni samo na tovarne, temveč lahko razbremenijo dela tudi znanstvenike. Sodobne znanosti in tehnike si ne morem zamišljati brez računalnikov. Zaradi novega načina dela je potrebno marsikaj spremeniti.' 'Okrog novega računalnika najdemo same mlade ljudi. Vsak Petek se sestanejo in sestavijo urnik za prihodnji teden. Interesentov iz različnih inštitutov, zavodov in študentov iz univerze je dovolj. 9 matematikov, ki so že opravili izpit za operaterja Z-23 je dovolj da 24 ur dnevno zaposlijo stroj. Samostojne programerje imamo predvsem med matematiki, pa tudi med fiziki, strojniki, elektrotehniki, ekonomisti in gradbeniki. Matematik Janez Grad, ki je stalno pri stroju, uporabnikom pojasnjuje kako ga lahko uporabijo za reševanje svojih problemov. Dela ne bo zmanjkalo in kmalu en računalnik za znanstveno in tehnično delo ne bo več zadostoval.'

>>Zuse v paviljonu Iskre razstavlja elektronski računalnik 'Potnik, ki želi na oddih mora samo izpolniti nekaj vprašanj in naprava mu svetuje kje naj preživi dopust. Iskra je že sklenila s podjetjem Zuse pogodobo po katreri bo izdelovala del te naprave v zameno pa dobila popolne elektronske računalnike za prodajo.'

>>Zuse Z-23 razstavljen na beograjskem sejmu 'Po približni oceni bi v Sloveniji potrebovalo 40 tovarn takšen računalnik.' PRAKTIČNO PREPISAN ČLANEK 62/01 IZ DELA!!

>>Gospodarstvo tudi pri nas spoznava pomen modernih elektronskih računalnikov 'Obsežne računske naloge se kopičijo na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Moderni elektrosnki računalniki te probleme lahko rešujejo nekje desettisočkrat hitreje od računskih strojev.' 'Številne gospodarske organizacije ne morejo dovolj hitro dohajati rasti in obdelovati orjaške množine podatkov, na katerih sloni sodobno poslovanje vsake obsežnejše družbene ali ekonomske enote. Velika večina potrebnih operacij je na tem področju sicer neznansko preprosta a zelo zamudna.' 'Osnovo digitalnih računalnikov utemeljil Babbage, po njegovih načrtih leta 1944 zgradil relejni računalnik Aikens, temu so sledili še drugi takšni računalniki. Izdelali so jih v Angliji, v Nemčiji. Prvi elektronski računalnik leta 1945 na univerzi v Pennsylvaniji zgradila Eckert in Mauchely. Eniac zgrajen iz 18000 elektronk, 3000 signalnih žarnic, 5000 stikal, trošil 150kW in tehtal 30 ton. Odtlej je šel razvoj eksplozivno navzgor. Elektronke so nadomestili tranzistorji, ki imajo skoraj neskončno življensko dobo in ne potrebujejo posebnega hlajenja.'

'Konec petdesetih in začetek šestdesetih let je NIJS je za svoje raziskovalne potrebe najprej uporabljal računalnik IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Glavna programerja sta bila matematika Janez Grad in Cveto Trampuž. Takrat je bilo kar nekaj zanimanja tudi za analogne računalnike.' 'IMFM ustanovljen Aprila 1960.. Januarja 1961 je bil ustanovljen Računski center (RC) IMFM. Center je opravljal pedagoško, raziskovalno in storitveno dejavnost za zunanje uporabnike. Prvi predstojnik centra je bil Alojzij Vadnal, kmalu ga je nasledil Tomislav Skubic.' 'Raziskovalci z univerze in NIJS so sodelovali z Iskro pri razvoju sistemske programske opreme za te računalnike. Računalnik Z23 so imeli še v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.' 'Matematiki v RC IMFM: Zvonimir Bohte, Egon Zakrajšek, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet. Uporabljali še: Janez Lesjak, Janez Štalec, Dušan Magušar, Mira Vovk, Marjan Špegel, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Jure Zupan, Bojan Barlič, Jernej Kozak, Saša Divjak, Zdenko Breška, Iztok Kovačič, in drugi..' 'Janez Štalec je sodeloval s prof.Konstantinom Momirovičem iz Zagreba pri programiranju statističnih metod. Iz tega je kasneje na IBM 1130 zrastel program SS (Statistical System).' 'O uporabi elektronskega računalnika pri pouku matematike na Ekonomski fakulteti.. Za študijsko leto 1966 je Sklad za šolstvo določil sredstva za uporabo elektronskega računalnika v Računskem centru.. za 50 ur strojnega računanja.' 'Ob nabavi Z-23 je imela v učnem načrtu predmet programiranje samo tehniška matematika na FNT, kasneje je ta predmet uvedla še FE.. Center je prevzel izvedbo programerskih tečajev za študente različnih smeri in za vse druge zainteresirane ustanove. Na začetku učili programiranja v internem kodu, ker drugih možnosti ni bilo, pozneje smo prejeli od Zuse zadovoljive prevajalnike za simbolične jezike.. avtokod in Algol.. vendar je bila uporaba zaradi majhnega spomina in počasnosti zelo omejena. Operaterski izpit je opravilo več kot 20 kandidatov.' 'Najpomembnejša področja uporabe računalnika linearno programiranje, statistika, statika in geodezija.. pogoste tudi tehnične ekspertize, na primer proračuni transformatorjev, turbin, električnih filtrov. Z-23 do leta 1968 edini računalnik namenjen raziskovanju in izobraževanju.' 'Zavod za Statistiko Univac 1004 II leta 1964, Splošna plovba Piran NCR 390 leta 1966..' 'Računalništvo se je v šestdesetih razvijalo tudi na (N)IJS (Železnikarjeva skupina) in na Fakulteti za elektrotehniko (Virant, Hodžar, Bremšak, Gyergyek, Leskovar, Gruden).'

>>

>>Vladimir Batagelj: Matematiki in računalniško izobraževanje do 1980 >>Izidor Hafner: Komisija za uvajanje računalništva v šole >>Ivan Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe računalništva v srednje šole, poskusni pouk in učbenik >>Saša Divjak: Začetki pouka programiranja na FE >>Franci Pivec: Začetki mariborskega računalništva >>Matjaž Gams: Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka >>Tomi Dolenc: Od prve do enajste šole računalništva >>Alenka Krapež: 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah >>Franc Solinc: Moje računalniško izobraževanje

>>Mnenje britanskih strokovnjakov o RRC 'Koncept računalniške centrale z daljinskimi priključki, ki se v svetu vse bolj uveljavlja.. Do leta 1975 naj bi 50-60% nameščenih računalnikov uporabljalo obdelavo na daljavo. Racionalnost RRC kot so ga zasnovali domači strokovnjaki potrjuje tehnično ekonomska analiza ene največjih svetovalnih organizacij. Vlada naj nadaljuje s podporo centru in pospešuje pristop novih članov. Prihranek pri 15 partnerjih priključenih na osrednji računalnik je ogromen. Strokovnjaka na predlagata ustanavljanja novih podobnih centrov, naj pa podpira regionalne centre, ki se ustanavljajo zaradi potrebe in racionalizacije uporabe. Primer je novi center za avtomatsko obdelavo Maribor ustanovljen okrog ECM.' 'Univerza je pristopila že 1969, 1970 povečala delež v RRC, dala na razpolago prostore za novi center, in si tako pridobila dostop do velikega računalnika, kot jih imajo na univerzah drugje po svetu. Naša univerza bo za razliko od teh imela dobro definiran terminalni sistem.. Če bo ta uspešno realiziran se bo računalništvo na univerzi razvilo do te mere, da se bodo jasno pokazale lastne potrebe in možnosti. Pred kratkim univerza že naročila prve tri kartično printerske terminale, obstoječa računalnika IBM 1130 pa bosta pravtako priključena na sistem.' 'Strokovnjaki IJS so igrali odločilno vlogo pri formiranju koncepta RRC. Do sedaj so uporabljali zmogljivosti strojev, ki jih je IJS imel v last ali pollasti.. Z23, IBM 1130, dva procesna CDC 1700, CDC 3300 in hibridni sistem EAI 580.. uporabljali pa so tudi mnoge velike računalnike po svetu.' 'RRC terminalni sistem je zasnovan tako, da dopušča pasivne in aktivne povezave. Stroški za povezavo pasivnega terminala prek lastne linije do najbolj oddaljenega partnerja v Ljubljani niso veliki, so manjši kot strošek za kurirja, ki bi nosil podatke v centre in nazaj. Rentabilnost aktivnega terminala pa je manjša in je tako odvisna od potreb uporabnika. Dopušča lokalno obdelavo, vendar lahko prinaša dodatne težave zaradi razlik v programskih jezikih in razlik v komunikacijski opremi.'

>>Delo Franceta Bremšaka na IJS in njegova vloga pri uporabi analognih in hibridnih računalnikov